Nagovor namestnika guvernerja

Druga polovica preteklega leta je bila zaznamovana z naraščajočimi geopolitičnimi napetostmi, ki se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Gospodarske in carinske politike Združenih držav Amerike so dodatno okrepile dalj časa prisotno negotovost v globalnem makroekonomskem okolju, kjer geopolitična rivalstva že spodbujajo protekcionizem in ovirajo globalne dobavne verige. Dodatno plast kompleksnosti  predstavlja tudi nov načrt Evropske komisije o prihodnosti obrambe v Evropski uniji s prioriteto povečanja obrambnih izdatkov.

Po oceni indeksa, ki ga na podlagi novic izračunava Evropska centralna banka, je negotovost gospodarske politike v območju evra trenutno več kot trikrat večja od zgodovinskega povprečja. Evrsko območje se še naprej sooča s skromno gospodarsko rastjo, ki bi predstavljala izziv tudi brez nadaljnjih šokov. Konec leta so jo poganjala predvsem ugodna gibanja v storitvenem sektorju, predelovalna industrija pa je ostala šibka in kar nekaj evrskih držav je leto zaključilo v recesiji. Po zadnjih, marčevskih napovedih Evropske centralne banke so se že prej skromni obeti za gospodarsko rast v prihodnjih letih dodatno znižali, saj visoka negotovost tako doma kot v tujini zavira naložbe, izzivi konkurenčnosti pa bremenijo izvoz.

Dihotomija gospodarskih gibanj je bila kljub določenem izboljšanju v predelovalnih dejavnostih prisotna tudi v slovenskem gospodarstvu, v splošnem pa so bile domače gospodarske razmere v zadnjem četrtletju lanskega leta in na začetku letošnjega razmeroma ugodne. Tekoča gospodarska rast se je nekoliko okrepila in je znova presegala rast evrskega gospodarstva.

Ob povečanih tveganjih, povezanih predvsem s carinsko politiko ZDA, je nadaljevanje leta precej bolj negotovo. Kljub razmeroma majhni neposredni trgovinski izpostavljenosti do ameriškega gospodarstva bi uvedeni protekcionistični ukrepi po pričakovanjih lahko negativno vplivali na domačo gospodarsko aktivnost v prihodnosti. Učinki bodo izvirali zlasti iz posredne izpostavljenosti preko naših glavnih trgovinskih partneric znotraj EU in višje negotovosti v svetovnem gospodarskem okolju. Povišanje vladnih obrambnih izdatkov pa bi lahko pomenilo pozitivno fiskalno spodbudo, ki bi povišala gospodarsko rast in s tem tudi blažila negativne posledice učinkov protekcionističnih ukrepov in trgovinske negotovosti. Glede na naš primarni cilj, tj. stabilnost cen, bo v fokusu naših analiz učinek na gibanje cen.

Inflacija, ki je v Sloveniji in evrskem območju od leta 2022 bistveno upadla, naj bi se po prehodnem jesenskem in zimskem zvišanju v nadaljevanju leta še nekoliko znižala in se nato ustalila okoli ciljnih 2 %.  Ugodni inflacijski trendi so omogočili pričetek zniževanja ključnih obrestnih mer naše skupne denarne politike junija lani in njegovo nadaljevanje v začetku letošnjega leta. Svet  ECB je aprila letos še sedmič v trenutnem ciklu znižal obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, in sicer za 0,25 odstotne točke na 2,25 %.

Negotovost glede inflacijskih obetov ostaja visoka, saj bi lahko stopnjevanje trgovinskih napetosti povzročilo depreciacijo evra in povečanje stroškov uvoza, medtem ko bi lahko večja poraba za obrambo in infrastrukturo prek skupnega povpraševanja zvišala inflacijo. O ustrezni naravnanosti denarne politike bo Svet ECB še naprej presojal sproti, na vsaki seji posebej, z upoštevanjem novih ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije, inflacijskih obetov in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Več kot petnajst let po veliki finančni krizi imajo banke v evrskem območju in v Sloveniji trdne kapitalske in likvidnosti položaje, tudi po zaslugi celovitega svežnja reform bančnega sektorja. Uspešno so prebrodile serijo nedavnih šokov in izzivov, zagotovitev finančne in operativne odpornosti tudi v prihodnje pa bo od bančnega sektorja zahtevala nadaljnja prizadevanja.

V tokratnem Poročilu o finančni stabilnosti v Sloveniji ocenjujemo, da se je ob povečani negotovosti po zadnjih nekaj stabilnih četrtletjih splošna raven tveganj za finančno stabilnost v prvem četrtletju 2025 nekoliko zvišala, medtem ko odpornost bank na sistemska tveganja ostaja visoka.

Povečana negotovost v makroekonomskem okolju se odraža zlasti v kreditnem tveganju, zato smo za prvo četrtletje 2025 raven ocene zvišali na zmerno s stabilnimi obeti. Nestabilnost v mednarodnem okolju se je po letu 2022 odrazila predvsem v poslabšanju poslovanja predelovalnih dejavnosti. V njihovem portfelju se je upočasnitev v zadnjem obdobju bolj kot v deležu nedonosnih terjatev odsevala v prerazvrščanju v skupino s povečanim kreditnim tveganjem. Delež nedonosnih izpostavljenosti celotnega kreditnega portfelja bank se zaenkrat ohranja na zgodovinsko nizkih ravneh, banke pa v letih 2025 in 2026 pričakujejo nekolikšno povečanje njihovega obsega.

Kljub makroekonomski negotovosti in izzivom v nekaterih dejavnostih je bila uspešnost poslovanja bank dobra. Slovenske banke so v lanskem letu ob visokem ustvarjenem dohodku, zlasti visokih neto obrestnih in neto neobrestnih prihodkih ter nizkih neto oslabitvah in rezervacijah, znova ustvarile rekordne dobičke. Še vedno relativno visoka raven obrestnih mer je lani pozitivno vplivala na neto obrestne prihodke bank, z zniževanjem obrestnih mer pa ta učinek postopoma pojenja.

Dohodkovno tveganje tako še naprej ocenjujemo kot nizko, a pričakujemo, da se bo tekom leta zvišalo. Pričakujemo, da bo dohodek bank v letošnjem letu zaradi nižjih obrestnih mer bistveno nižji od visokih vrednosti v preteklih dveh letih, a nad ravnmi doseženimi v času nizkih obrestnih mer.

Še naprej ocenjujemo, da bi se lahko v prihodnje povečalo tudi trenutno zmerno tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz nepremičninskega trga. Ponudba stanovanjskih nepremičnin že dalj časa zaostaja za povpraševanjem, kar ob nižanju obrestnih mer za stanovanjska posojila prispeva k nadaljnji rasti cen stanovanjskih nepremičnin ob hkratnem upadu števila prodaj, v zadnjem obdobju pa so se ponovno močno zvišale cene poslovnih nepremičnin. V publikacijo smo vključili tematski okvir z analizo tveganj za finančno stabilnost, ki izvirajo s trga poslovnih nepremičnin. Pri tem ocenjujemo, da morebitne izgube pri posojilih, zavarovanih s poslovnimi nepremičninami, ne bi bistveno ogrozile solventnosti bank.

V drugi polovici leta 2024 smo ocenili, da bi se lahko v prihodnje povečalo tudi tveganje, ki izhaja iz lizinških družb. Ocena tveganja sicer v prvem četrtletju leta ostaja nizka, ob poslabšanih pričakovanjih pa se je tendenca spremembe v prejšnjem četrtletju poslabšala. V primerjavi z jesenskim Poročilom o finančni stabilnosti ostajajo preostale ocene glede tako tveganj kot odpornosti nespremenjene, pričakovanja pa stabilna.

Kot skrbnik finančne stabilnosti se na opisana tveganja in dileme odzivamo z makrobonitetno politiko, z ukrepi katere krepimo odpornost finančnega sistema in gospodarstev na zunanje in domače finančne šoke. V luči razmer smo v lanskem letu ohranili preventivno naravnanost makrobonitetne politike, v okviru katere za slovenski bančni sistem veljajo štirje makrobonitetni instrumenti. Ob upoštevanju ocen sistemskih tveganj in odpornosti finančnega sistema smo lani prilagodili zahteve glede višine blažilnika za druge sistemsko pomembne banke, kar je vsakoletna praksa. Drugih instrumentov nismo dodatno prilagajali.

Sektorska blažilnika sistemskih tveganj smo ohranili na znižani ravni v višini 0,5 % izpostavljenosti tveganjem, kar lahko banke skladno z našim sklepom iz novembra 2023 upoštevajo od 1. januarja 2025. Nespremenjena je ostala tudi naša zahteva glede stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika,  ki se ohranja v višini 1 %, kar je glede na ocenjeno nevtralno okolje finančnih tveganj označeno kot pozitivna nevtralna stopnja. Koncept smo uvedli v 2023 z začetkom veljavnosti 1. januarja 2025, in sicer z namenom, da ima bančni sistem na voljo zadosten kapital, ki se lahko sprosti, če pride do nepredvidljivih šokov, ki niso nujno povezani s prekomerno kreditno rastjo in akumulacijo domačih neravnovesij.

Zadnje prilagoditve makrobonitetnega instrumenta, vezanega na omejitve kreditiranja potrošnikov, smo izvedli ob polletju 2023, v preteklem letu smo namreč ocenili, da dodatne prilagoditve makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov niso bile potrebne.

Prilagajanje makrobonitetne politike je seveda kontinuiran proces. Če ocenimo, da je raven sistemskih tveganj povišana oziroma odpornosti finančnega sistema znižana ali da obstaja tveganje, da vmesni cilji makrobonitetne politike ne bodo doseženi, se lahko odločimo za uvedbo ali spremembo makrobonitetnih instrumentov in tako bomo tudi v prihodnje naš makrobonitetni okvir ažurno in ustrezno prilagajali aktualnim razmeram.

dr. Primož Dolenc,
namestnik guvernerja

Povzetek

Naraščanje negotovosti v mednarodnem gospodarskem okolju se postopoma odraža v krepitvi sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Sloveniji, medtem ko odpornost bank na sistemska tveganja ostaja visoka (Tabela 1.1). Zadnje poteze nove administracije ZDA na področju carin dodatno povečujejo negotovost, saj bi lahko privedle do spirale ukrepov in protiukrepov, kar bi lahko sprožilo tudi globalno recesijo. Mednarodne in domače gospodarske razmere tako ostajajo negotove, kar se že odraža zlasti v kreditnem tveganju, kjer smo raven ocene tveganja za prvo četrtletje leta 2025 dvignili na zmerno. Večje kreditno tveganje v bankah se trenutno odraža v povečanih deležih skupine 2 v številnih segmentih portfelja, medtem ko se je delež NPE zaenkrat ohranil na ugodni ravni. V primerjavi z jesenskim Poročilom o finančni stabilnosti ostajajo ostale ocene tako tveganj kot odpornosti nespremenjene. Poslabšala pa so se pričakovanja pri dohodkovnem tveganju in tveganju, ki izhaja iz poslovanja lizinških družb. Pričakujemo, da bo dohodek bank v letošnjem letu zaradi nižjih obrestnih mer bistveno nižji od visokih vrednosti, doseženih v preteklih dveh letih, a nad ravnmi doseženimi v času nizkih obrestnih mer. Pri lizinških družbah pričakujemo dodatne izzive zaradi visokega deleža, ki ga imajo v poslovanju lizinških družb vozila.

Geopolitične napetosti so se v drugi polovici preteklega leta okrepile, k dodatnemu povečanju negotovosti v makroekonomskem okolju pa so prispevale gospodarske in carinske politike nove administracije ZDA. Pričakuje se, da bodo negativni učinki negotovosti glede potencialnih nadaljnjih sprememb v svetovnih trgovinskih politikah vplivali na izvoz in naložbe v evrskem območju, kar bo skupaj s konkurenčnimi izzivi povzročilo nadaljnje zmanjšanje izvoznega tržnega deleža evrskega območja. Domače gospodarske razmere ostajajo negotove zaradi zunanjih dejavnikov, vendar so stabilnejše kot pred enim letom in boljše kot v povprečju evrskega območja.

Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja ocenjeno kot zmerno, z možnostjo, da se v prihodnje poveča. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je, ob postopni krepitvi povpraševanja po stanovanjskih posojilih, povezani z nižanjem posojilnih obrestnih mer, nadaljevala tudi v drugi polovici leta. To je potrdilo začetek novega nepremičninskega cika, zaradi česar smo že v prvi polovici preteklega leta prilagodili pričakovanja glede krepitve tveganj. V drugi polovici leta so se močno zvišale tudi cene poslovnih nepremičnin.

Vloge nebančnega sektorja ostajajo najpomembnejši in stabilen vir financiranja slovenskih bank, posledično tudi tveganje financiranja ostaja ocenjeno kot zmerno in stabilno. Odvisnost bank od ostalih virov ostaja majhna. Ob hkratnem povečanju dolgoročnih naložb in ohranjanju visokega obsega vlog na vpogled, se povečuje vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti ter posledično izpostavljenost bank tveganju nestabilnosti financiranja. To bi se lahko uresničilo ob nenadnem obsežnem premiku vlog med bankami ali iz bančnega sistema, zato je pravočasno prilagajanje konkurenčnim razmeram ključno za stabilno poslovanje. Banke morajo biti pozorne tudi na alternativne naložbene oblike in depozitne ponudbe tujih bank, ki postajajo vse bolj privlačne tudi za slovenske deponente.

Obrestno tveganje ostaja zmerno in stabilno. Spremembe pri posojilih in vlogah so le v manjši meri vplivale na obrestno občutljivost bank. Večji je bil na aktivi vpliv povečanja naložb v vrednostne papirje in hkratnega zmanjšanja likvidnih sredstev, na pasivi pa vpliv povečanja obsega izdanih vrednostnih papirjev. Spremembe so tako pri naložbah kot pri virih prispevale k podaljšanju povprečnega obdobja ponovne določitve obrestnih mer. Vrzel med obema obdobjema je tako ostala podobna kot ob koncu leta 2023. Trend zniževanja obrestnih mer v bančnem sistemu je bil v letu 2024 široko osnovan. Zniževale so se tako obrestne mere za posojila kot tudi za vloge nebančnega sektorja.

Oceno kreditnega tveganja smo po decembrskem poslabšanju izgledov zdaj zvišali na zmerno s stabilnimi obeti. V naslednjih četrtletjih namreč ne pričakujemo nadaljnjega porasta kreditnega tveganja. Raven nedonosnih izpostavljenosti sicer ostaja na nizki ravni. Opazno pa je poslabšanje poslovanja NFD predvsem v predelovalnih dejavnostih in povečanje deležev skupine 2 v številnih segmentih bančnega portfelja. V predelovalnih dejavnostih se je delež skupine 2 v zadnjih mesecih leta 2024 skoraj podvojil, z največjim obsegi prerazvrščanja v skupino 2 v proizvodnji jekla, opreme za motorna vozila ter industriji plastike. Z naraščanjem števila stečajev, tako v celotnem sektorju NFD kot zlasti v predelovalnih dejavnostih, se povečuje tudi izpostavljenost bank do teh podjetij, čeprav ostaja na nizkih ravneh. Povečuje se tudi obseg nedonosnih potrošniških posojil, vendar pa ob visoki kreditni aktivnosti v tem segmentu njihov delež ostaja stabilen.

Dohodkovno tveganje za zdaj ostaja ocenjeno kot nizko, a se bo tekom leta krepilo, saj se z zniževanjem obrestnih mer v letih 2024 in 2025 zaključuje obdobje izrazito visokih prihodkov bank. Ustvarjanje dohodka bank kljub postopnemu nižanju neto obrestnih prihodkov ostaja stabilno tudi v začetku letošnjega leta, prav tako nad dolgoročnim povprečjem ostaja neto obrestna marža. Neobrestni prihodki, zlasti njihov opravninski del, ostajajo razmeroma stabilni, medtem ko so se v preteklem letu operativni stroški povečali predvsem zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto.

Oceno kibernetskega tveganja ohranjamo na povišani ravni s stabilno tendenco, medtem ko ocena podnebnih tveganj ostaja stabilna na zmerni ravni. Kibernetsko tveganja ohranjamo na povišani ravni zaradi morebitnih kibernetskih groženj, ki bi lahko izvirale iz geopolitičnih negotovosti. Slovenski bančni sektor tudi v drugi polovici leta 2024, drugače kot je bilo to zaznati v zadnjih letih na ravni EU, ni bil tarča večjih kibernetskih napadov. Število kritičnih kibernetskih incidentov se je tudi v zadnjem četrtletju leta 2024 medletno zmanjšalo, podoben trend pričakujemo tudi v prvi polovici leta 2025. Pri podnebnih tveganjih ohranjamo nespremenjeno oceno zaradi relativne stabilnosti indikatorjev tranzicijskih tveganj, medtem ko fizična tveganja, ki smo jih vključili v redno spremljavo v letu 2024, izkazujejo nizko tveganje.

Ocena odpornosti bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ostaja visoka. Pričakujemo, da bodo banke del dobičkov iz leta 2024 zadržale oziroma razporedile med rezerve, kar bi se lahko tekom leta 2025 odrazilo tudi v količniku skupne kapitalske ustreznosti. Ob zaključku izredno ugodnega obdobja za ustvarjanje visokih dobičkov bank pričakujemo, da bodo k postopnemu nižanju dobička poleg nižjih obrestnih mer prispevali tudi povišani operativni stroki in dodatne oslabitve.

Ocena odpornosti ostaja visoka  in stabilna tudi v segmentu likvidnosti. Vrednosti nekaterih indikatorjev likvidnosti so se nekoliko poslabšale, vendar likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja dober. Ob usmerjanju dela likvidnih sredstev v dolžniške vrednostne papirje je obseg likvidnosti ostal velik, spremenila pa se je njena struktura. Večina bank je ob tem ohranila visoko sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v enomesečnem stresnem obdobju in financiranja obveznosti v daljšem, enoletnem obdobju.

Finančni položaj gospodinjstev in podjetij ostaja ugoden. Kreditiranje gospodinjstev, zlasti s potrošniškimi posojili, se je ob rasti plač in nizki zadolženosti dodatno okrepilo. V zadnjih dveh letih so povečala tudi naložbe v vrednostne papirje in ter naložbe v vzajemne sklade. Nizka zadolženost in zmanjšano breme financiranja ob padajočih obrestnih merah ugodno vplivata tudi na finančni položaj NFD, ki ga krepi tudi nadaljnje naraščanje lastnih sredstev. Proti koncu leta je prišlo do povečanja števila začetih stečajnih postopkov NFD in tudi števila družb z blokiranimi transakcijskimi računi, kar nakazuje na povečane izzive pri NFD, posebej v izvoznem delu sektorja.

Tudi razmere v nebančnem delu finančnega sektorja ostajajo razmeroma ugodne. Lizinške družbe se soočajo z upadom novih poslov, medtem ko k nižanju dobička prispevajo tudi višji stroški financiranja. Posledično smo že v drugi polovici leta 2024 poslabšali pričakovanja, medtem ko tveganje ostaja ocenjeno kot nizko, saj je delež zamud nad 90 dni nizek in omejen, stanje poslov pa se je še dodatno okrepilo. Zavarovalniški sektor je kljub ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja posloval z visokimi dobički, v lanskem letu namreč ni bilo večjih škodnih dogodkov. Pozitivna rast na borzah in iskanje  višjih donosov sta se odrazila tudi v rekordnih neto vplačilih v vzajemne sklade.

Makrobonitetna politika ostaja naravnana k ohranjanju odpornosti bančnega sistema, ki se še vedno sooča z makroekonomskimi in geopolitičnimi negotovostmi. Trenutno za slovenski bančni sistem veljajo štirje makrobonitetni instrumenti. Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke, proticiklični kapitalski blažilnik in sektorska blažilnika sistemskih tveganj zahtevajo višjo raven kapitala v bankah ter s tem krepijo (kapitalsko) odpornost bančnega sistema. Makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov pa vzpostavljajo minimalne kreditne standarde, hkrati so usmerjene v blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda ter tako zmanjšujejo kreditno tveganje.

V tokratni publikaciji izpostavljamo šest tematskih okvirjev. V prvem predstavljamo sistem zgodnjega opozarjanja, ki omogoča oceno o kopičenju novih tveganj v bančnem sistemu. V drugem okviru analiziramo tveganja za finančno stabilnost, ki izvirajo s trga poslovnih nepremičnin in odpornost bank na izpostavljenost do omenjenega trga. V tretjem okviru izpostavljamo priložnosti in tveganja, ki jih v bančni sektor prinaša umetna inteligenca. V četrtem okviru izpostavljamo dejavnike porasta davka od dobička, ki se je pri bankah v letu 2024 več kot potrojil. Sledi analiza izpostavljenosti slovenskih podjetij do nemške industrije in tveganja, ki iz tega izvirajo za slovenski bančni sistem. Sklop tematskih okvirjev zaključujemo s pomenom analiziranja naravnanosti makrobonitetne politike ter prikazom možnega pristopa k oceni naravnanosti makrobonitetne politike.

1Makroekonomsko okolje

Rast svetovnega gospodarstva naj bi ob negotovih kratkoročnih obetih in povečevanju srednjeročnih tveganj ostala pod dolgoletnim povprečjem, domače gospodarske razmere pa so boljše kot v povprečju evrskega območja, vendar negotove, z razlikami med posameznimi sektorji in dejavnostmi. V primerjavi s koncem lanskega leta domače storitve in trgovina beležijo manj ugodna gibanja, medtem ko se industrija sooča z umirjanjem proizvodnje in s povečano negotovostjo v mednarodnem okolju. Ta je predvsem posledica geopolitičnih in trgovinskih tveganj z vse večjo fragmentacijo trgov ob rastočih trgovinskih ovirah in se lahko v prihodnje realizira v šibkejši gospodarski rasti in neugodnih finančnih tokovih. Trg dela ostaja tesen kljub znakom umirjanja. Enoletni presežek na tekočem računu je zaradi velikega presežka storitvene menjave blizu najvišje ravni v zadnjih letih. Skupna in osnovna inflacija sta se približali cilju denarne politike, v bližini katerega naj bi se gibali tudi v prihodnje. Bančni sektor še naprej posluje v ugodnih razmerah s solidnimi gibanji poslovanja.

Svetovno gospodarstvo

Svetovna gospodarska rast (brez evrskega območja) naj bi letos ostala zmerna in tudi v prihodnjih letih pod dolgoletnim povprečjem. Za leto 2025 se pričakuje rast v višini 3,4 %, za leti 2026 in 2027 pa upočasnitev na 3,2 %.[1] Rahla upočasnitev odraža pričakovano šibkejšo rast gospodarske aktivnosti na Kitajskem zaradi neugodnih demografskih razmer in počasnejšo rast v ZDA zaradi vpliva sprememb različnih politik. Vrednosti kazalnikov PMI za svetovno gospodarstvo na začetku leta 2025 nakazujejo stagnacijo v predelovalnih dejavnostih, v storitvah pa zmerno rast (slika 1.1, levo). Svetovna inflacija (brez evrskega območja) naj bi se letos zmanjšala na 3,3 %, v letih 2026 in 2027 pa dodatno upadla na 2,7 % in 2,5 %. Pri tem naj bi se v razvitih gospodarstvih hitreje približala ciljnim vrednostim denarnih politik kot v gospodarstvih v razvoju. Srednjeročna tveganja za svetovno gospodarstvo se povečujejo, medtem ko kratkoročni obeti ostajajo negotovi in po posameznih državah različni. Splošna omilitev regulacije v ZDA bi lahko z večjimi naložbami spodbudila kratkoročno rast, vendar lahko čezmerne omilitve predpisov, ki so namenjeni omejevanju prevzemanja prekomernih tveganj in kopičenju dolga, dolgoročno povzročijo večjo volatilnost tako finančnega kot gospodarskega cikla, z negativnimi posledicami za preostali svet.

Povečana negotovost v mednarodnem okolju, ki je predvsem posledica geopolitičnih in trgovinskih tveganj z vse večjo fragmentacijo trgov ob rastočih trgovinskih ovirah, se lahko v prihodnje realizira v hitrejših spremembah mednarodnih finančnih tokov, šibkejši svetovni gospodarski rasti in višji inflaciji. Motnje v procesu dezinflacije lahko upočasnijo nadaljnje sproščanje denarnih politik, kar bi lahko oslabilo fiskalno vzdržnost in ogrozilo finančno stabilnost. Po drugi strani so se pričakovanja tržnih udeležencev glede gibanja ključnih obrestnih mer ECB in Fed nekoliko okrepila v smeri hitrejšega in večjega zniževanja. K temu so prispevala povečana tveganja, da bo imela trgovinska politika ZDA trajnejše posledice za ameriško kot tudi evrsko gospodarstvo. Za obvladovanje teh tveganj bo pomembna usklajenost ekonomskih politik, ki bo zagotavljala ravnotežje med inflacijo in gospodarsko aktivnostjo. Pomembni bodo zlasti ponovna vzpostavitev fiskalnih rezerv, izboljšanje srednjeročnih gospodarskih obetov s pomočjo okrepljenih strukturnih reform ter krepitev multilateralnih pravil in sodelovanja (npr. novi trgovinski dogovori).

Evrsko območje

Gospodarstvo evrskega območja naj bi po skromni rasti v lanskem zadnjem četrtletju letos in v prihodnjih letih ob vztrajanju (geo)političnih in trgovinskih negotovosti postopoma okrevalo. V letu 2024 se je z 0,9 % nadaljevala zmerna rast, vendar kazalniki PMI (slika 1.1, desno) in kazalniki zaupanja (slika 8.1 v prilogi, levo) kratkoročno nakazujejo šibko rast ob nizkem zaupanju potrošnikov in večji nagnjenosti gospodinjstev k varčevanju. Napovedana krepitev izdatkov za obrambo in s tem povečane potrebe po zadolževanju vse bolj v ospredje postavlja tveganje vzdržnosti državnega dolga. Ob odpravi nemške omejitve glede maksimalne višine državnega dolga so se zahtevane donosnosti na državne obveznice evrskih držav vidneje povečale (slika 8.4 v prilogi, levo). Pri zunanjetrgovinski menjavi se pričakuje, da bodo negativni učinki negotovosti glede potencialnih nadaljnjih sprememb v svetovnih trgovinskih politikah vplivali na izvoz in naložbe, kar bo skupaj s konkurenčnimi izzivi povzročilo nadaljnje zmanjšanje izvoznega tržnega deleža evrskega območja.

Opomba: Vrednost kazalnika PMI nad 50 predstavlja rast gospodarske aktivnosti glede na prejšnji mesec, medtem ko vrednost kazalnika pod 50 predstavlja krčenje.

Vir: Bloomberg.

Hkrati se evrsko območje sooča z nizko rastjo produktivnosti, ki ostaja eno pomembnejših področij prihodnjih ukrepov v EU. Prva pomembnejša pobuda nove sestave Evropske komisije na tem področju je Kompas za konkurenčnost, ki naj bi prispeval k zmanjšanju birokracije ter poenostavitvi poslovnega okolja. K izgradnji odpornejše družbe prek krepitve zmogljivosti za prilagajanje in preobrazbo ter usmeritve v paradigmo bolj trajnostne rasti in družbenega razvoja pa naj bi prispevala pobuda Odpornost. Glede na zadnje napovedi ECB[2] naj bi gospodarska rast evrskega območja letos dosegla 0,9 %, v letu 2026 pa 1,2 %, kar je v obeh letih glede na decembrske napovedi za 0,2 o.t. manj. Evrska inflacija (HICP) se še naprej umirja. Marca se je znižala na 2,2 %, po tem, ko je bila februarja 2,3-odstotna. To je predvsem posledica gibanja cen storitev in energentov, medtem ko se je prispevek hrane nekoliko okrepil (slika 1.2, desno). V nadaljevanju leta naj bi se inflacija postopoma zniževala, zatem pa gibala okoli ciljnih 2 %. Tudi osnovna inflacija naj bi se ob izzvenevanju preteklih energetskih cenovnih šokov, zmanjšanju pritiskov na stroške dela in zapoznelih učinkih preteklega zaostrovanja denarne politike v prihodnje zniževala. Marca je znašala 2,4 %, do leta 2027 pa naj bi se znižala na 1,9 %.

Slovenija

Domače gospodarske razmere so v zadnjem četrtletju lanskega leta in na začetku letošnjega ostale negotove, vendar boljše kot v povprečju evrskega območja. Med posameznimi sektorji so bila gibanja v lanskem zadnjem četrtletju raznolika – solidna in podprta z močnim domačim trošenjem v storitvah in trgovini, medtem ko se je industrija kljub relativno ugodnim razmeram soočala s povečano negotovostjo v mednarodnem okolju. V izdatkovni strukturi so k rasti pomembno prispevali potrošnja države, zasebna potrošnja in neto izvoz, medtem ko je močan obrat investicijskega cikla navzdol prek zmanjšanja bruto investicij v osnovna sredstva rast zaviral (slika 8.2 v prilogi, levo). Po prvih ocenah SURS se je BDP lani povečal za 1,6 %, naša zadnja napoved za letos pa predvideva 2,2-odstotno rast, pospešek rasti v letu 2026 na 2,8 %, in zatem umiritev na 2,4 % v letu 2027.[3] Razpoloženje v gospodarstvu se je v prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani nekoliko izboljšalo, pri čemer se je opazneje izboljšalo v trgovini na drobno, ob veliki negotovosti gospodarskih razmer ostalo nizko v predelovalnih dejavnostih, poslabšalo pa pri potrošnikih (slika 1.2, levo). Realni kazalniki domačega trošenja v prvem četrtletju nakazujejo umirjanje potrošnje, medtem ko se proizvodnja umirja. Četrtletna rast[4] je bila v lanskem zadnjem četrtletju z 0,6 % najvišja v letu, naši kratkoročni napovedni modeli pa ob trenutno razpoložljivem naboru kazalnikov in velikem razponu ocen tudi za prvo četrtletje letos nakazujejo ugodno rast. Trg dela ostaja tesen kljub znakom umirjanja, ki se kažejo predvsem v zasebnem sektorju (slika 8.3 v prilogi, levo). Enoletni presežek na tekočem računu je blizu najvišje ravni v zadnjih letih, predvsem zaradi velikega presežka storitvene menjave (slika 8.3 v prilogi, desno). Skupna inflacija (HICP) se je konec lanskega leta zaradi višjih prispevkov cen energentov in hrane okrepila na 2,0 %, marca letos pa znašala 2,2 % (slika 1.2, desno). Osnovna inflacija se od decembra lani znova giblje razmeroma skladno s skupno. Marca je bila 2,5-odstotna (slika 8.2 v prilogi, desno).

Bančni sektor

Razmere v katerih poslujejo banke evrskega območja so relativno neugodne, medtem ko je uspešnost poslovanja bank še vedno dobra. Relativno visoka raven obrestnih mer je lani pozitivno vplivala na neto obrestne prihodke bank, vendar ob obratu v zniževanje obrestnih mer ta učinek postopoma pojenja. Posojilna aktivnost bank evrskega območja je lani še naprej zmerno okrevala, vendar ostala nominalno šibka (slika 1.3, levo), h krepitvi pa so prispevali vse nižji stroški financiranja. Neto povpraševanje podjetij po posojilih se je glede na anketne podatke v lanskem zadnjem četrtletju nadalje povečevalo, vendar ostalo šibko,[5] povezano pa je bilo predvsem z nadaljnjim upadanjem obrestnih mer. Umirjeno povpraševanje odraža šibke gospodarske razmere, zlasti v nekaterih naložbeno intenzivnih sektorjih gospodarstva, zaviralni dejavnik pa so predstavljale tudi gospodarske in (geo)politične negotovosti. Medtem se je neto povpraševanje po stanovanjskih posojilih še naprej močno povečevalo, po potrošniških pa se je povečalo le rahlo. Pri prvih je bilo gibanje povpraševanja predvsem posledica nižanja obrestnih mer in v manjši meri izboljšanja obetov na stanovanjskem trgu. Povpraševanje po potrošniških posojilih je bilo podprto z nižanjem obrestnih mer, medtem ko so zaupanje potrošnikov, poraba za trajne dobrine in uporaba alternativnega financiranja pri drugih bankah in nebančnih institucijah vplivali na zmanjšanje povpraševanja.

Tudi pri nas se banke soočajo z večinoma ugodnimi gibanji poslovanja in glede na predhodna leta z nadpovprečnimi neto obrestnimi prihodki. Posojilna aktivnost se je lani vidneje okrepila, vendar bila po skupinah komitentov raznolika (slika 1.3, desno).[6] Zelo šibko je bilo kreditiranje NFD, obseg posojil v stanjih pa je bil decembra za 2,1 % manjši kot v predhodnem letu. To so odražali tudi anketni podatki BLS,[7] ki so v prvih treh četrtletjih leta nakazovali neto zmanjševanje povpraševanja. V zadnjem četrtletju je bilo povpraševanje nespremenjeno, z vidnejšim pozitivnim učinkom zalog in obratnega kapitala.[8] Medtem se je kreditiranje gospodinjstev lani krepilo, posebej s potrošniškimi posojili, katerih medletna rast se je ob visoki osnovi predhodnega leta v drugi polovici leta umirjala. Povpraševanje po stanovanjskih posojilih je v zadnjem četrtletju lani ostalo nespremenjeno, so pa banke zaznale povečanje povpraševanja po potrošniških posojilih. Najpomembnejši dejavnik večjega povpraševanja je predstavljala nižja splošna raven obrestnih mer.[9]

2Ključna tveganja za finančno stabilnost

2.1Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga

Ocenjujemo, da je tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz nepremičninskega trga, zmerno, vendar bi se v prihodnje lahko povečalo. Cene stanovanjskih nepremičnin so se ob upadanju števila prodaj ponovno zvišale. Ponudba stanovanjskih nepremičnin zaostaja za povpraševanjem, kar pri-speva k nadaljnji rasti cen stanovanjskih nepremičnin. Povpraševanje sicer spodbujajo zniževanje obrestnih mer, nizka brezposelnost in nizka zadolženost gospodinjstev. Povpraševanje po posojilih se je z zniževanjem obrestnih mer okrepilo. To je potrdilo začetek novega nepremičninskega cikla, zaradi česar smo že v prvi polovici preteklega leta prilagodili pričakovanja glede krepitve tveganj. Cene poslovnih nepremičnin so se spet močno zvišale.

Trg stanovanjskih nepremičnin

Cene stanovanjskih nepremičnin so se v letu 2024 ponovno zvišale in bile nominalno za več kot polovico višje kot leta 2008. Medletna rast nominalnih cen stanovanjskih nepremičnin je v letu 2024 znašala v povprečju 7,4 % (7,2 % v letu 2023 in 14,8 % v letu 2022). V letu 2024 so se cene rabljenih stanovanj v Ljubljani po razmeroma nizki rasti v letu 2023 ponovno občutneje zvišale, medletno za 7,3 %. V preostali Sloveniji je bila rast 8,6-odstotna. Rast cen novih stanovanjskih nepremičnin je bila z 10,0 % visoka, cene rabljenih hiš pa so se zvišale za 6,2 % (slika 2.1, levo). V zadnjem četrtletju leta 2024 so bile cene stanovanjskih nepremičnin v primerjavi z letom 2008 nominalno višje za več kot polovico, realne cene pa so bile višje za 13,7 % (slika 2.1, desno). Rast cen najemnin se je (po podatkih za izračun indeksa cen življenjskih potrebščin) umirila, njihova medletna rast je bila leta 2024 v povprečju 6,4-odstotna (12,4 % v letu 2023 in 18,9 % v letu 2022).

Stanovanjske nepremičnine so v letu 2024 ostale precenjene, vendar precej manj kot leta 2008, ko je bila precenjenost največja. V zadnjem četrtletju 2024 je najvišjo precenjenost, 17,1-odstotno nakazoval kazalnik razmerje med povprečno ceno stanovanja v Ljubljani in povprečno letno plačo, medtem ko je najnižjo, 2,5-odstotno precenjenost, nakazoval kazalnik modelske ocene (slika 2.2, levo).  Z namenom izboljšanja dostopnosti stanovanj za ranljive skupine, se bo s predvidenim novim zakonom o gostinstvu omejilo kratkotrajno oddajanje nepremičnin. V pripravi je tudi predlog obdavčitve stanovanjskih nepremičnin, kar bi morda lahko, če bo ustrezno oblikovan, povečalo ponudbo rabljenih stanovanj za oddajo in prodajo.

Cene stanovanjskih nepremičnin so se v letu 2024 zvišale v večini držav EU, rast cen v Sloveniji pa je bila višja kot v povprečju EU ali povprečju evrskega območja. V zadnjem četrtletju 2024 so se cene v EU medletno zvišale za 4,9 %, medtem ko so v letu 2023 beležile rahel upad (-0,3 %) (slika 2.3., desno). Rast cen je bila najvišja v državah izven evrskega območja (Bolgarija in Madžarska), medtem ko so v nekaterih državah cene še vedno upadale (npr. Francija in Finska). V zadnjem četrtletju leta 2024 so se cene stanovanjskih nepremičnin v evrskem območju zvišale za 4,2 %.

Ponudba stanovanjskih nepremičnin že dalj časa zaostaja za povpraševanjem, kar prispeva k rasti cen stanovanjskih nepremičnin. Gradnjo novih stanovanjskih stavb otežujejo visoki stroški materiala in dela ter pomanjkanje delavcev. Gradbeni stroški za nova stanovanja so bili v zadnjem četrtletju leta 2024 za kar 31,3 % višji kot v povprečju leta 2021, ko so gradbeni stroški začeli hitreje naraščati.[12] Ob tem se je delež bruto investicij v stanovanja v BDP do zadnjega četrtletja 2024 znižal na 2,6 %, kar je precej manj od povprečja evrskega območja (5,6 %). V zadnjih dveh letih je upadlo tudi število stanovanjskih stavb, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja, leta 2024 se je medletno znižalo za 14,1 % na 4,339 (slika 2.3, levo). Zaupanje v gradbeništvu je v drugi polovici leta 2024 ostalo na nizki ravni. Upadanje obsega gradbenih del in skupnih naročil se je umirilo, pričakovanja glede zviševanja cen pri poslih v gradbeništvu pa so se spet povečala (slika 2.3, desno).

Število prodaj stanovanjskih nepremičnin še naprej upada. V leta 2024 je bilo prodanih 8.124 stanovanjskih nepremičnin, kar je 21,1 % manj kot v predhodnem letu in najmanj v zadnjih štirinajstih letih. Pri tem je bilo prodanih za polovico manj novih stanovanjskih nepremičnin, za 11,7 % oziroma 22,5 % manj rabljenih stanovanj v Ljubljani in preostali Sloveniji ter za 18,4 % manj rabljenih družinskih hiš (slika 2.4, levo). Povpraševanje sicer spodbujajo zniževanje obrestnih mer, nizka brezposelnost in nizka zadolženost gospodinjstev.[13]

Ob zniževanju števila prodaj stanovanjskih nepremičnin se znižuje tudi število prodaj zemljišč za gradnjo stavb. Po podatkih GURS-a se je v letu 2024 število prodaj zazidljivih zemljišč v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo za 20 %, v primerjavi z letom 2021,[14] ko je bilo po pandemiji največje, pa za več kot 45 %. Vrednost prodaj zemljišč za gradnjo stavb je v letu 2024 znašala 281 mio EUR oziroma okoli 12 % vseh prodaj nepremičnin (slika 2.6, desno). Pri tem so med zemljišča za gradnjo stavb vključena zazidljiva zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš, večstanovanjskih stavb, poslovnih in industrijskih stavb.

Stroški financiranja nakupov nepremičnin so se z zniževanjem obrestnih mer za nova stanovanjska posojila znižali. Ob tem se je medletna rast stanovanjskih posojil do decembra 2024 okrepila na 3,9 %. Stanje stanovanjskih posojil, ki je leta 2023 vztrajalo pri okoli 8,2 mrd EUR, se je do konca leta 2024 povečalo na EUR 8,6 mrd. S tem je rast stanovanjskih posojil v Sloveniji presegla rast v evrskem območju, kjer je znašala 0,6 % (slika 2.4, desno). V Sloveniji ostaja delež stanovanjskih posojil v BDP z okoli 13 % precej nižji od povprečja evrskega območja, kjer znaša okoli 35 %. Nova stanovanjska posojila so se spet začela povečevati, v drugi polovici leta 2024 jih je bilo za četrtino več kot v enakem obdobju predhodnega leta (slika 2.5, levo).

Banke so po zadnjih razpoložljivih podatkih iz ankete BLS pričakovale, da se bo v prvem četrtletju leta 2025 povpraševanje po stanovanjskih posojilih nekoliko povečalo. V zadnjem četrtletju leta 2024 je po mnenju bank povpraševanje po stanovanjskih posojilih sicer ostalo enako kot prej. Banke so ocenile, da se tudi zaupanje potrošnikov in obeti za nepremičninski trg niso spremenili, medtem ko je bil vpliv zniževanja splošne ravni obrestnih mer spet rahlo pozitiven (slika 2.5, desno). Kreditni standardi za nova stanovanjska posojila so se v Sloveniji v zadnjem četrtletju leta 2024 nekoliko zaostrili, medtem ko so v evrskem območju ostali skoraj enaki kot v predhodnem obdobju.

Trg poslovnih nepremičnin

Rast cen poslovnih nepremičnin se je v letu 2024 spet močno zvišala in bila 14,8-odstotna (4,8 % v letu 2023 in 15,3 % v letu 2022). Pri tem se je medletna rast cen pisarn zvišala na 17,8 %, rast cen lokalov pa na 12,6 % (3,1 % oziroma 7,9 % v letu 2023) (slika 2.5, levo). Nihanja v številu transakcij in cenah so med letom običajna, saj je slovenski trg poslovnih nepremičnin majhen. Vrednost prodaj poslovnih nepremičnin je v letu 2024 predstavlja le 10,5 % vrednosti prodaj vseh nepremičnin (slika 2.5, desno). V zadnjem četrtletju 2024 so bile cene poslovnih nepremičnin glede na leto 2008 nominalno višje za 20,3 %, realno pa nižje za 13,8 %. Število prodaj poslovnih nepremičnin še naprej upada, v letu 2024 je bilo prodanih 551 poslovnih prostorov, kar je okoli 30 % manj kot leto pred tem in najmanj po letu 2012. V evrskem območju cene poslovnih nepremičnin medletno upadajo že od zadnjega četrtletja 2022, v tretjem četrtletju 2024 pa so upadle za 7,9 %. Glede na leto 2008 so bile v tretjem četrtletju 2024 prvič po letu 2016 nižje, za 1,3 %, medtem ko so bile v drugem četrtletju 2022 višje za največ, 19,0 %.

2.2Tveganja financiranja

Tveganje financiranja ostaja zmerno z nespremenjeno tendenco. Vloge nebančnega sektorja so ostale najpomembnejši in stabilen vir financiranja slovenskih bank, medtem ko je odvisnost od ostalih virov ostala majhna. Z znižanjem depozitnih obrestnih mer so varčevalci vezali le manjši del svojih prihrankov, s čimer se je ohranil velik obseg vlog na vpogled. Ob hkratnem povečanju dolgoročnih naložb se je zato vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti povečala, s tem pa tudi izpostavljenost bank tveganju nestabilnosti financiranja. To bi se lahko uresničilo ob nenadnem obsežnem premiku vlog med bankami ali iz bančnega sistema. Pravočasno prilagajanje poslovanja konkurenčnim razmeram ostaja zato v prihodnje pomembno za ohranjanje stabilnosti poslovanja, tudi zaradi vse večjega pomena novih digitalnih ponudnikov bančnih storitev (neobanke).

Viri financiranja

Vloge nebančnega sektorja so ostale ključen in stabilen vir financiranja slovenskih bank, čeprav je bil njihov prirast leta 2024 najmanjši v zadnjih šestih letih. Njihov obseg se je povečal za 1,4 % oziroma 563 mio EUR na 41,6 mrd EUR s čimer so vloge ohranile prevladujoč delež med viri financiranja slovenskega bančnega sistema (slika 2.9, levo). K povečanju vlog nebančnega sektorja so prispevale izključno višje vloge gospodinjstev, saj so se vloge vseh ostalih sektorjev zmanjšale (slika 2.9, desno). Ker je prirast vlog nebančnega sektorja zaostajal za prirastom posojil nebančnemu sektorju, se je rahlo izboljšalo razmerje med posojili in vlogami nebančnega sektorja (LTD), ki je konec leta 2024 znašalo 68,2 %. S tem se je nekoliko zmanjšal, sicer velik zaostanek za povprečjem evrskega območja, kjer se je LTD v zadnjem enoletnem obdobju znižal na 88,2 %. Glavna razloga nizke vrednosti LTD slovenskega bančnega sistema ostajata šibko kreditiranje nebančnega sektorja, zlasti nefinančnih družb, in majhna odvisnost od grosističnih virov financiranja.[23] Hkrati pa nizka vrednost LTD kaže, da so slovenske banke manj izpostavljene morebitnim negativnim vplivom s tujih finančnih trgov kot tiste evropske banke, pri katerih je financiranje z grosističnimi viri večje.

Banke ob velikem obsegu vlog nebančnega sektorja in likvidnih sredstev nimajo potreb po dodatnih virih, zato ostaja odvisnost od ostalih virov financiranja majhna. Posamezne banke so sicer podobno kot v preteklih letih izdajale dolžniške vrednostne papirje zaradi izpolnitve minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL). To bo verjetno tudi v prihodnje razlog rasti tega vira financiranja, ki se je lani povečal za 341 mio EUR in znašal 6,5 % bilančne vsote. Nekaj bank je zmanjšalo obveznosti do tujih bank, ki so leta 2024 znašale le še 2,2 % bilančne vsote oziroma bistveno manj kot leta 2008, ko je bil ta vir med najpomembnejšimi z več kot tretjino bilančne vsote.

Rast vlog gospodinjstev je bila zmerna in primerljiva s predhodnim letom. Njihov obseg se je lani povečal za 3,0 % oziroma za 795 mio EUR (slika 2.9, desno) na 27,3 mrd EUR. S tem so vloge gospodinjstev ohranile 50-odstotni delež v bilančni vsoti in ostale najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank. Mesečne spremembe vlog so bile med letom razmeroma skromne z nekaj izjemami. Po februarskem večjem odlivu ob izdaji slovenskih državnih obveznic[24] so sledili sezonsko izrazitejši prilivi v spomladanskih mesecih ob izplačilu regresov za letni dopust in decembra ob izplačilu božičnic. Medletna rast vlog gospodinjstev je od junija zaostajala za evrskim povprečjem, ki se je do konca leta zvišalo na 3,6 % (slika 2.10, desno). Vseeno pa rast ostaja opazno višja ob upoštevanju daljšega, 6-letnega obdobja (slika 2.10, levo), v katerem so se vloge gospodinjstev okrepile za 44 %, v povprečju evrskega območja pa za 29 %. 

Pričakujemo, da se bo zmerna rast vlog gospodinjstev nadaljevala tudi v prihodnje, vseeno pa ostaja spremljanje varčevalnih navad komitentov pomembno. Država je marca 2025 ponovno izdala državne obveznice za državljane in sicer po ugodnejši depozitni obrestnih meri kot jih za vezavo prihrankov ponujajo slovenske banke. Poleg tega v finančni sistem vstopajo novi ponudniki bančnih storitev kot so digitalne banke oziroma t.i. neobanke.[25] Te lahko s svojimi ugodnejšimi obrestnimi merami, nižjimi stroški, sodobnejšo in enostavnejšo uporabniško izkušnjo v prihodnje povzročijo postopni delni odliv vlog iz bank. Čeprav se slovenski varčevalci obnašajo konzervativno in niso naklonjeni prevzemanju večjih tveganj, pa lahko mlajše generacije, ki so tesno povezane z digitalno tehnologijo, ta trend postopoma spremenijo.[26] Sprememba je bila lani že opazna pri povečanem varčevanju slovenskih gospodinjstev pri bankah v tujini (slika 2.11, levo), zlasti v Nemčiji in Avstriji, kjer ostajajo depozitne obrestne mere kljub zmanjšanju še vedno ugodnejše kot v Sloveniji. Obseg vlog pri bankah v državah evrskega območja se je do septembra povečal za več kot četrtino, vendar njihov delež v vseh vlogah gospodinjstev ostaja majhen (3,6 %). Tudi delež vlog fizičnih oseb pri  neobankah v tujini je bil konec leta 2023 ocenjen na skromnih 0,6 % vseh vlog gospodinjstev,[27] pričakujemo pa, da se bo tovrstno varčevanje v prihodnje povečalo. Poleg omenjenega so gospodinjstva lani povečala tudi naložbe v vzajemne sklade, kar je podrobneje predstavljeno v poglavju Vzajemni skladi.

Vloge NFD so se prvič po letu 2019 rahlo zmanjšale, vendar ostale pomemben vir financiranja slovenskih bank. Obseg vlog NFD se je v enoletnem obdobju zmanjšal za 37 mio EUR (slika 2.9, desno) oziroma 0,3 % na 10,9 mrd EUR, kar je petina bilančne vsote. Čeprav se je medletna rast vlog NFD zelo upočasnila in ob koncu leta zaostala za evrskim povprečjem (3,0 %), pa je ob upoštevanju daljšega obdobja to povprečje močno presegla (slika 2.10, levo). Lansko zmanjšanje prihrankov NFD v bankah je lahko povezano s previdnostjo podjetij pri najemanju novih posojil za investicije, ki so jih NFD z večjimi prihranki verjetno raje financirale z notranjimi viri. Poleg tega se je, po nekajletnem zmanjševanju, lani do septembra[28] za več kot tretjino oziroma 295 mio EUR povečalo varčevanje NFD pri bankah v tujini, kar bi lahko bil dodaten razlog za nižjo rast vlog v slovenskih bankah (slika 2.11, levo). Z zmanjšanjem vlog NFD se je rahlo zmanjšala tudi koncentracija prvih 30 največjih deponentov. Ti deponenti, ki niso fizične osebe ali banke, so imeli na ravni bančnega sistema 32,0 % vseh vlog teh deponentov, kar je 9,2 % bilančne vsote (slika 2.11, desno).

Ročnost vlog ter vrzel v ročnosti med naložbami in obveznostmi

Ob zmanjšanju depozitnih obrestnih mer[29] so bili varčevalci zlasti v drugi polovici lanskega leta manj motivirani za vezavo prihrankov. Prirast dolgoročnih vezanih vlog gospodinjstev je bil leta 2024 opazno manjši kot v predhodnem letu (slika 2.12, desno). V podobnem obsegu kot leto prej bi se povečale kratkoročne vezane vloge, če ne bi prišlo do preknjižbe dela kratkoročnih vlog med vloge na vpogled pri eni od bank, kar je opazno zmanjšalo stanje kratkoročnih vlog gospodinjstev. Zaradi omenjene preknjižbe se je delež vlog na vpogled, ki se je zmanjševal od septembra 2022, avgusta povečal na 85 % vseh vlog gospodinjstev in ostal nespremenjen do konca leta, a hkrati visoko nad dolgoletnim povprečjem (slika 2.11, levo). Podobno kot pri gospodinjstvih so vloge na vpogled s 75 % ohranile glavnino vseh vlog tudi pri NFD. Z znižanjem kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer ter ob minimalni razliki med njima so se podjetja še naprej odločala predvsem za kratkoročno vezavo prihrankov (slika 2.12, desno).

Čeprav so se depozitne obrestne mere podobno kot v Sloveniji zmanjšale tudi v ostalih državah evrskega območja, se je zmanjševanje deleža vlog na vpogled pri njih nadaljevalo. Delež vlog na vpogled v vseh vlogah gospodinjstev in NFD se je tako zmanjšal v skoraj vseh državah evrskega območja. Slovenija se mednje ne uvršča (slika 2.12, levo), delež vlog na vpogled pa ostaja med najvišjimi v evrskem območju. Hkrati Slovenija še naprej izstopa z najvišjim deležem vlog gospodinjstev in NFD v bilančni vsoti, zato ostajajo slovenske banke bolj izpostavljene tveganju financiranja ob morebitnem umiku vlog iz bančnega sistema kot tiste države, kjer je ta vir financiranja manj pomemben.

Vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti se je leta 2024 povečala, s tem pa tudi tveganje nestabilnosti financiranja, ki izhaja iz te vrzeli. Z usmerjanjem vpoglednih likvidnih sredstev v nakup dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev se je povečalo tehtano povprečje ročnosti naložb. Ob hkratnem ohranjanju velikega obsega vlog na vpogled in s tem skoraj nespremenjenem tehtanem povprečju ročnosti obveznosti se je vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti povečala za skoraj pet mesecev na 4,9 let. S tem se je zelo približala njeni najvišji vrednosti iz leta 2018, ko je znašala pet let in hkrati ostala  precej nad vrzeljo iz leta 2013 (slika 2.12, desno), torej pred začetkom rasti vlog na vpogled. Vloge na vpogled še naprej pomembno prispevajo k neusklajeni ročnosti naložb in obveznosti, iz katere izhaja tveganje nestabilnosti financiranja. To bi se lahko uresničilo ob nenadnem obsežnem premiku vlog med bankami ali iz bančnega sistema. Vseeno ugotavljamo, da so slovenski varčevalci, kljub nepredvidljivim dogodkom v preteklih letih, ohranili zaupanje v poslovanje bančnega sistema, vloge pa so ostale stabilen vir financiranja. Ob tem poudarjamo, da ostaja tudi zaradi prihoda novih digitalnih ponudnikov bančnih storitev, razvoja mobilnega bančništva in večje uporabe alternativnih naložbenih možnosti pozorno spremljanje konkurenčnih razmer in pravočasno prilagajanje poslovanja pomembno za ohranjanje stabilnega financiranja bank tudi v prihodnje.

2.3Obrestno tveganje

Obrestno tveganje v bančnem sistemu ostaja zmerno s stabilno tendenco v prihodnje. S krepitvijo rasti posojil gospodinjstvom, predvsem potrošniških, in stagnacijo kreditiranja NFD se je lani pomembno spreminjala struktura kreditnega portfelja bank. Trend zmernega povečevanja deleža posojil s fiksno obrestno mero se je nadaljeval, ob vse večjem deležu potrošniških posojil pa se je povprečna preostala zapadlost posojil krajšala. Ob zniževanju obrestnih mer na vloge se je delež vlog na vpogled znova povečeval. K povečanju obrestne občutljivosti bank je prispevalo predvsem povečanje naložb v vrednostne papirje in zmanjšanje likvidnih sredstev, k zmanjšanju pa predvsem povečanje obsega izdanih vrednostnih papirjev. Pri naložbah so spremembe prispevale k podaljšanju povprečnega obdobja ponovne določitve aktivnih obrestnih mer, medtem ko so pri virih prispevale k podaljšanju ponovne določitve pasivnih. Vrzel med obema obdobjema je ostala podobna kot ob koncu prejšnjega leta.

Obrestna občutljivost

Obrestno tveganje je v prvem četrtletju letos ostalo zmerno, tendenca te ravni pa je v daljšem časovnem horizontu še naprej stabilna. Posojila nebančnemu sektorju so se v letu 2024 povečala za 5,5 %, trend zmernega povečevanja deleža posojil nebančnemu sektorju obrestovanih s fiksno obrestno mero pa se je v stanju nadaljeval. Še naprej je bil povezan s povečevanjem deleža pri gospodinjstvih (slika 8.5 v prilogi, levo), saj je bila lani večina novoodobrenih potrošniških (99 %) in stanovanjskih (97 %) posojil sklenjenih s fiksno obrestno mero. Medtem je ostal pri NFD delež posojil obrestovanih s fiksno obrestno mero v stanju relativno stabilen (slika 8.5 v prilogi, desno). Vse večji delež potrošniških posojil v kreditnem portfelju bank se odraža v krajšanju povprečne preostale zapadlosti vseh posojil nebančnemu sektorju, kar je izničevalo učinek povečevanja deleža fiksno obrestovanih posojil na podaljševanje obdobja ponovne določitve obrestnih mer vseh posojil. To obdobje se je v letu 2024 podaljšalo manj kot v predhodnih letih. Lani so na povečanje obrestne občutljivosti bank pomembno vplivale predvsem spremembe pri naložbah v vrednostne papirje in likvidna sredstva. Prvi so se povečali za tretjino (slika 8.6 v prilogi, levo), hkrati pa sta se opazno podaljšala njihova preostala zapadlost (slika 8.6 v prilogi, desno) in obdobje ponovne določitve obrestnih mer (slika 2.14, levo). Po drugi strani so se močno zmanjšala najbolj likvidna sredstva[30] (slika 8.6 v prilogi, levo), katerih preostala zapadlost in obdobje ponovne določitve obrestnih mer sta zelo kratka. Skupno so te spremembe pomembno vplivale na podaljšanje obdobja ponovne določitve obrestnih mer vseh naložb (slika 2.14, desno).

Spremembe pri virih financiranja so vplivale na postopno zmanjševanje obrestne občutljivosti bank, vendar se lahko ta trend v prihodnje upočasni oziroma obrne. Med viri so se v letu 2024 poleg kapitala absolutno najbolj povečale vloge nebančnega sektorja, predvsem v drugi polovici leta (slika 8.6 v prilogi, levo). Zmanjševanje deleža vlog na vpogled med vsemi vlogami nebančnega sektorja se je lani aprila, ko je bil delež s 76,9 % najnižji, ustavilo, do konca leta pa se je delež povečal na 79,4 % (slika 8.7 v prilogi, desno). Od vezanih vlog so 11,7 % predstavljale dolgoročne in 8,9 % kratkoročne vloge. S tem se je obdobje ponovne določitve obrestnih mer vlog rahlo skrajšalo (slika 2.14, levo). Podobno kot pri naložbah, so bile tudi pri virih z vidika obrestne občutljivosti pomembne spremembe pri vrednostnih papirjih. Obseg izdanih dolžniških vrednostnih papirjev se je povečal za desetino (slika 8.6 v prilogi, levo), pri čemer se je podaljšala njihova povprečna preostala zapadlost, decembra na 3,2 leta (slika 8.6 v prilogi, desno), prav tako pa se je podaljšalo njihovo obdobje ponovne določitve obrestnih mer (slika 2.14, levo). Skupno so spremembe pri virih pomenile nadaljevanje trenda zmernega podaljševanja povprečnega obdobja ponovne določitve pasivnih obrestnih mer (slika 2.14, desno), vendar se lahko ob zniževanju obrestnih mer za vezane vloge in ponovnem povečevanju deleža in obsega vlog na vpogled ta trend v prihodnje upočasni oziroma obrne.

Vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer (ob upoštevanju stabilnosti vlog na vpogled) se je decembra ohranila blizu najmanjših ravni leta 2024. Tudi brez upoštevanja predpostavke stabilnosti vlog na vpogled je bila manjša kot v povprečju zadnjih dveh let (slika 2.14, desno). Lani se je rahlo zmanjšala predvsem zaradi podaljševanja obdobja ponovne določitve obrestnih mer virov, večje zmanjšanje pa je preprečilo povečanje naložb v vrednostne papirje, zaradi katerih se je podaljšalo obdobje ponovne določitve obrestnih mer vseh naložb. S tem je bila obrestna občutljivost bank podobna kot ob koncu leta 2023, z zmerno ravnjo obrestnega tveganja in s stabilno tendenco v daljšem časovnem horizontu.

Obrestne mere

Obrestne mere za posojila nebančnemu sektorju so se v stanjih pri nas v letu 2024 zniževale hitreje kot v evrskem območju. Trend zniževanja obrestnih mer za novoodobrena posojila je bil široko osnovan. Vidno so se znižale za posojila obeh največjih sektorjev, tako gospodinjstev kot NFD. Fiksne obrestne mere za novoodobrena posojila gospodinjstvom, ki v primerjavi s spremenljivimi obrestnimi merami močno prevladujejo, so se znižale tako za stanovanjska kot potrošniška posojila. Pri stanovanjskih posojilih so se gibale podobno kot v evrskem območju in ob koncu leta niso bistveno odstopale od njegovega povprečja, medtem ko so pri potrošniških posojilih ohranile razliko in ostale nižje. Tudi spremenljive obrestne mere so se za obe vrsti posojil zniževale.[31] Spremenljive obrestne mere za novoodobrena posojila NFD, ki v primerjavi s fiksnimi prevladujejo, so se zniževale hitreje kot v evrskem območju in bile decembra enake njegovemu povprečju. Medtem so bile fiksne obrestne mere še naprej močno volatilne, vendar so v povprečju sledile trendu zniževanja spremenljivih.[32] Zniževanje obrestnih mer za posojila gospodinjstvom in NFD v stanjih se je po začetku v prvem četrtletju lani do konca leta krepilo, ob počasnejšem zniževanju obrestnih mer v evrskem območju pa se je pospešeno manjšala tudi razlika do povprečne ravni obrestnih mer v evrskem območju (slika 8.8 v prilogi, levo).

Obrestne mere na vloge nebančnega sektorja so se v stanjih pri nas zniževale počasneje kot v evrskem območju. Na nove dolgoročne[33] vloge gospodinjstev so se začele zmerno zniževati že na začetku lanskega leta, na kratkoročne pa šele v zadnjem četrtletju. Medtem so se obrestne mere na dolgoročne in kratkoročne vloge NFD začele vidneje zniževati v drugi polovici leta.[34] Obrestne mere na vloge na vpogled, katerih delež med vsemi vlogami nebančnega sektorja se je v drugi polovici leta znova povečeval in bil decembra z 79 % podoben kot pred enim letom (slika 8.7 v prilogi, desno), so stagnirale rahlo nad 0,1 % za gospodinjstva in rahlo nad 0,0 % za NFD. V stanjih so se obrestne mere na vloge gospodinjstev in NFD lani začele zelo postopoma zniževati, ob hitrejšem zniževanju v evrskem območju pa se je postopoma zmanjševala tudi razlika do njegovega povprečja (slika 8.8 v prilogi, desno).

Obrestni razmik[35] se je v Sloveniji postopoma zmanjševal, medtem ko je v evrskem območju stagniral. Z dosegom najvišje ravni ključnih obrestnih mer[36] se je tako pri gospodinjstvih (slika 2.15, levo) kot tudi pri NFD (slika 2.15, desno) začel postopoma zmanjševati. Podobno kot pri zviševanju obrestnih mer je tudi pri njihovem zniževanju k hitrejšim spremembam razmika v primerjavi z evrskim območjem prispevala hitrejša in intenzivnejša prilagoditev obrestnih mer za posojila. Hkrati so se obrestne mere na vloge na zniževanje ključnih obrestnih mer pri nas odzvale počasneje. Decembra lani je bil razmik pri nas še vedno precej nad ravnjo pred začetkom zviševanja ključnih obrestnih mer. Zlasti pri gospodinjstvih je bil večji od evrskega povprečja že zaradi strukture vlog s prevladujočim deležem vlog na vpogled (slika 8.7 v prilogi, desno). Intenzivneje se je zmanjšal pri NFD, predvsem v drugi polovici leta, ko so se obrestne mere za posojila NFD opazneje znižale. S stagnacijo razmika v evrskem območju pri obeh sektorjih se je lani zmanjšala tudi razlika do evrskega območja, a ostala precejšnja. S tem banke pri nas v primerjavi z evrskim območjem še naprej ostajajo v boljši poziciji za solidno rast neto obrestnih prihodkov in nadaljevanje ugodnih dohodkovnih gibanj.[37]

2.4Kreditno tveganje

V prvem četrtletju smo zvišali oceno kreditnega  tveganja na zmerno. Negotovosti v mednarodnem okolju že vplivajo na poslabšanje poslovanja pred-vsem predelovalnih dejavnosti. Na drugi strani pa ugoden finančni položaj prebivalstva in upadanje stroškov financiranja povečujejo nagnjenost gospodinjstev k porabi, ki se v bankah kaže z močno rastjo potrošniških, v zadnjem času pa tudi stanovanjskih posojil. Večje kreditno tveganje v bankah se zaenkrat kaže v povečanih deležih skupine 2 v številnih segmentih portfelja. Z naraščanjem števila stečajev se je začela povečevati tudi izpostavljenost bank do teh podjetij, če-prav ostaja na nizkih ravneh. Banke v anketi napovedujejo porast NPE v tem in naslednjem letu, po daljšem obdobju pa so ponovno zaostrile kreditne standarde pri vseh vrstah posojilih.

NPE in skupine kreditnega tveganja

Kakovost bančnih naložb merjena z deležem NPE se je v letu 2024 ohranila na ugodni ravni. Delež NPE je ostal nespremenjen od aprila 2023 in znaša 1,0 %. Obseg NPE se je v tem času sicer povečal za 9 mio EUR (za 1,5 %) na 594 mio EUR, ob rasti celotne izpostavljenosti bank za 5,0 mrd EUR (za 8,9 %), na 60,7 mrd EUR. Od leta 2021, ko je delež NPE padel pod povprečje evrskega območja, se je razlika do povprečja le povečevala in leta 2024 dosegla 0,4 odstotne točke (slika 2.16, desno).[38] Tudi v portfelju NFD je delež NPE, ob manjših nihajih med letom, z 1,8 % ostal na ravni iz decembra 2023. Delež je ostal nespremenjen tudi pri potrošniških posojilih s 3,1 %, pri čemer se je obseg NPE povečal za 12,8 mio EUR oziroma 14,3 %. Ta priliv je, skupaj s prilivom iz leta 2020 največji od leta 2017, ko so na voljo podatki o nedonosnih potrošniških posojilih. Pri stanovanjskih posojilih se je delež nekoliko znižal, na 1,0 %. Večje poslabšanje kakovosti portfelja po tem kazalniku je izkazal sektor obrtnikov, s povečanjem deleža NPE za 0,5 odstotne točke na 4,2 % (slika 2.16, levo). 

Ugodne gospodarske razmere za poslovanje v storitvenih dejavnostih in bolj zahtevne v proizvodnih dejavnostih, so se različno odrazile tudi v gibanju deležev NPE. Delež NPE v gostinstvu se je po znižanju za 8,4 odstotne točke v letu 2023 v naslednjem letu zmanjšal še za 2,6 odstotne točke in dosegel najnižjo raven doslej, 4,0 %. V predelovalnih dejavnostih pa je močnemu porastu v zadnjem četrtletju leta 2023 za 0,9 odstotne točke sledil še en manjši porast v zadnjih mesecih leta 2024 za 0,2 odstotne točke, do ravni 2,4 %. Spremembe obsegov NPE so bile v teh dveh dejavnostih podobne, padec za 11 mio EUR v gostinstvu in porast za 12 mio EUR v predelovalnih dejavnostih. V drugih dejavnostih so bile letne spremembe deležev in hkrati obsegov NPE manjše.

Bolj kot v deležu NPE se je poslabšanje pogojev poslovanja v predelovalnih dejavnostih odrazilo v prerazvrščanju izpostavljenosti v skupino s povečanim kreditnim tveganjem. V zadnjih dveh mesecih leta 2024 se je delež skupine 2 v predelovalnih dejavnostih skoraj podvojil, z 8 % na 15 % (slika 2.17, levo). Povečano kreditno tveganje so banke zaznale v večjem številu panog predelovalne industrije, največji obsegi prerazvrščanja v skupino 2 pa so bili v proizvodnji jekla, opreme za motorna vozila ter industriji plastike. Posledično se je delež skupine 2 povečal v celotnem sektorju nefinančnih družb, s 7,2 % na 9,3 % ter na ravni portfelja s 4,7 % na 5,4 % in pri obeh kazalnikih presegel ravni s konca leta 2023. Prehodi med skupinami kreditnega tveganja (slika 2.17, desno) potrjujejo močan porast prehodov iz skupine 1 v skupino 2 in bolj stabilno prehajanje v nasprotno smer. Tudi prehodi med skupinama 2 in 3 so se v obe smeri močno povečali že v letu 2023 in začeli umirjati v drugi polovici leta 2024, kar kaže na povečano aktivnost bank pri upravljanju kreditnega tveganja v zadnjem obdobju.

V portfelju prebivalstva so deleži NPE ostali stabilni, prerazvrščanja v skupino 2 ob povečanem obsegu kreditiranja pa kažejo na zaznan porast kreditnega tveganja. Pri potrošniških posojilih se je ob medletni rasti celotne izpostavljenosti za 14,8 % izpostavljenost v skupini 2 povečala za 33,3 % (na obseg 428 mio EUR), delež te skupine pa z 11,2 % na doslej najvišjih 13,0 % (slika 2.17, levo). Stanovanjska posojila so ob opaznem padanju obrestnih mer dosegla porast izpostavljenosti za 4,0 %, hkrati pa je delež skupine 2 narastel s 6,9 % na 7,5 %. 

Z naraščanjem števila začetih stečajnih postopkov se je povečala tudi izpostavljenost bank do teh družb. Število stečajnih postopkov se po petih letih upadanja že celo leto 2024 povečuje, decembra je medletni porast dosegel 11,4 %. Izpostavljenost bank družbam v stečaju je začela naraščati nekoliko kasneje, v drugi polovici leta, in je do konca leta dosegla 63 mio EUR, tretjino več kot pred enim letom. Kljub porastu ostaja izpostavljenost družbam v stečaju v razmerju do celotne izpostavljenosti NFD z 0,4 % nizka (slika 2.18, levo). V strukturi izpostavljenosti družbam v stečajnih postopkih se je v zadnjih mesecih leta močno povečal delež predelovalnih dejavnosti, na 44 % (slika 2.18, desno). Dodatno se je povečal delež družb iz trgovine, na 25 %, in nekoliko manj tudi iz gradbeništva, na 12 %. Nadaljevalo pa se je upadanje izpostavljenosti do družb v stečaju iz strokovnih, poslovnih in tehničnih storitev, tako v obsegu kot v strukturi izpostavljenosti, še zlasti glede na obdobje med pandemijo. Ohranja se tudi nizka izpostavljenost gostinskim družbam v stečaju, ki so prav tako izstopale v obdobju pandemije.

Po anketi bank je k zmanjšanju obsega NPE v letu 2024 največ prispevalo njihovo poplačilo in ponovni prehod med donosne izpostavljenosti. V strukturi zmanjšanja NPE sta ta dva načina prispevala skupaj tri četrtine celotnega zmanjšanja, prevladovala sta tudi v dveh letih pred tem (slika 2.19, levo). Poplačila NPE so v portfelju NFD prispevala slabo polovico njihovega celotnega zmanjšanja, v portfelju prebivalstva pa 40 % (sliki 3 in 4 v prilogi, desno). Večja razlika je pri prehodih iz nedonosnih v donosne izpostavljenosti, ki pri NFD predstavljajo 14 % zmanjšanja NPE, pri prebivalstvu pa kar 45 % (slika 2.19, desno). Za portfelj prebivalstva je v letu 2024 značilen povečan obseg novih NPE in hkrati večji obseg njihovega zmanjšanja, kar kaže na bolj konservativen pristop bank pri oceni kreditnega tveganja v tem delu portfelja. Zmanjšanje NPE z njihovim poplačevanjem in ponovnim prerazvrščanjem med donosne izpostavljenosti kaže tudi na sposobnost prebivalstva, da poplača zamude pri servisiranju dolgov pri bankah. Pri zmanjševanju NPE imajo še vedno pomembno vlogo odpisi in odpusti, ki so v strukturi zmanjševanja NPE v letu 2024 pri NFD dosegli 19 %, pri prebivalstvu pa 13 %.

Banke pričakujejo nekoliko večji obseg NPE v letih 2025 in 2026. Po podatkih ankete naj bi se obseg NPE v teh dveh letih povečal za 13,5 % in 7,0 %. V letnih anketah banke sicer praviloma napovedujejo porast obsega NPE tako v portfelju NFD kot portfelju prebivalstva, vendar je letošnja napoved nekoliko višja od preteklih. Glede na ugodno kapitalsko ustreznost in še vedno visoko dobičkonosnost bank morebitni porast NPE v ocenjenem obsegu ne bi predstavljal bistvene obremenitve za banke. Obseg regulatornega kapitala v bankah namreč za desetkrat presega trenutni obseg NPE, neoslabljen del pa kar 26 krat (slika 8.10 v prilogi, desno). Prav tako je ugodno razmerje med zadnjim letnim dobičkom bank in neoslabljenimi NPE (petkratno preseganje), kar kaže, da bi tudi nekoliko manjši dobički bank zadostovali za kritje dodatnih oslabitev dodatnih prirastov NPE.

Kreditni standardi bank in obrestne mere

Po anketi BLS so banke, po daljšem obdobju brez sprememb, v zadnjem četrtletju leta 2024 nekoliko zaostrile kreditne standarde. Pri posojilih podjetjem so k zaostritvi kreditnih standardov prispevale predvsem gospodarske razmere in obeti, tako za gospodarstvo na splošno, kot po posameznih panogah, k njihovemu sproščanju pa je v letu 2024 prispevala konkurenca drugih bank (slika 2.20, levo). O zaostritvi kreditnih standardov ob koncu leta poročajo banke tudi pri stanovanjskih posojilih, vendar pri posojilih prebivalstvu ne glede na namen ne navajajo negativnega vpliva gospodarskih razmer na standarde. Pri potrošniških posojilih pa banke ob nevtralnem vplivu drugih dejavnikov še naprej poročajo o negativnem vplivu kreditne sposobnosti potrošnikov na višino standardov.

Padajoče obrestne mere ugodno vplivajo na breme dolga pri bankah, vendar različno glede na vrsto obrestovanja. Pri novih poslih so se obrestne mere zmanjšale tako na posojila s fiksnimi kot z variabilnimi obrestnimi merami, medtem ko obrestne mere na preostali dolg kažejo nasprotna trenda (slika 2.20, desno). Obrestne mere na preostali dolg, sklenjen z variabilno obrestno mero, so se v letu 2024 zmanjšale pri vseh pomembnejših skupinah dolžnikov: najbolj pri posojilih NFD, in sicer za 1 odstotno točko, pri posojilih prebivalstvu pa nekoliko manj: za 0,8 odstotne točke pri potrošniških in 0,7 odstotne točke pri stanovanjskih posojilih. Pri dolgu, sklenjenem s fiksno obrestno mero, pa so se povprečne obrestne mere na preostali dolg povečale zaradi zapadanja tistega dela dolga, ki je bil v preteklosti sklenjen po bistveno nižjih obrestnih merah. Ta vpliv je večji od vpliva novega zadolževanja, ki se je v letu 2024 sklepalo po nižjih obrestnih merah. Kljub temu pa je bila obrestna mera na preostali fiksno obrestovani dolg decembra še vedno ugodnejša kot na dolg z variabilno obrestno mero.[39] Zaradi strukture zadolževanja se ugoden učinek padanja obrestnih mer v največji meri odraža prav v sektorju NFD, kjer je delež variabilnega obrestovanja največji, 78 %.

Pokritost z oslabitvami in rezervacijami

Pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami se je tudi v letu 2024 povečevala, ob koncu leta se je močneje dvignila tudi pokritost donosnega dela portfelja. Pokritost NPE z oslabitvami je julija dosegla svoj vrh pri 61,0 % in se okrog te ravni gibala vse do konca leta. Od pokritosti ob koncu leta 2023 je bila višja za 3,3 odstotne točke, k porastu pa je prispevalo predvsem povečanje oslabitev in rezervacij v sektorju prebivalstva, pri stanovanjskih posojilih za 1,4 odstotne točke, pri potrošniških pa za 4,5 odstotne točke (slika 2.21, levo). Potrošniška posojila izstopajo po porastu in po stopnji pokritosti tudi na donosnem delu portfelja: pokritost z oslabitvami je ob koncu leta dosegla 1,6 % v primerjavi z 0,6 % pri stanovanjskih posojilih, ob letnih prirastih za 0,4 oziroma 0,1 odstotne točke (slika 2.21, desno). Celotna pokritost donosnih izpostavljenosti z oslabitvami je bila kljub temu, zaradi padajočega trenda pri NFD, med letom dokaj stabilna, do obrata pa je prišlo decembra, ko se je opazno povečala na 0,45 %, za 0,05 odstotne točke več kot pred enim letom. Poglavitni razlog povečanja je porast oslabitev v predelovalnih dejavnostih, zaradi večjega prerazvrščanja v skupino 2 kreditnega tveganja ob koncu leta. Od skupnega porasta oslabitev v sektorju NFD v višini 26 mio EUR, je bilo 21 mio EUR v predelovalnih dejavnostih, posledično se je močno povečala pokritost z oslabitvami te dejavnosti z 0,58 % na 1,01 %. Tudi pokritost v celotnem sektorju NFD se je povečala za 0,15 o.t. na 0,61 %.

Povečano oblikovanje oslabitev v sektorjih prebivalstva in NFD spodbujajo različni dejavniki. Pri prebivalstvu je to ob sicer ugodnih kazalnikih zadolženosti predvsem visoka rast izpostavljenosti potrošniškim posojilom, ki se ji je v zadnjih mesecih pridružilo tudi naraščajoče stanovanjsko kreditiranje. Pri predelovalnih dejavnostih pa prevladujejo dejavniki iz mednarodnega okolja, ki z naraščanjem geopolitičnih negotovosti še pridobivajo na pomenu. Premiki v skupino s povečanim kreditnim tveganjem so prisotni predvsem v jeklarski industriji ter v panogah povezanih z avtomobilsko industrijo. Te industrije se soočajo z zmanjšanim povpraševanjem ob konkurenčni ponudbi iz Kitajske, napovedanimi in že uresničenimi trgovinskimi omejitvami ZDA, bremenijo jih tudi povečani stroški energentov, ki skupaj z novim sistemom omrežnin prispevajo k dodatnemu porastu stroškov poslovanja.

2.5Dohodkovno tveganje

Dohodkovno tveganje v slovenskem bančnem sistemu že poldrugo leto ocenjujemo kot nizko, pri čemer že od prejšnje ocene zaradi zmanjševanja neto obresti pričakujemo porast tega tveganja. Tekom obdobja zviševanja obrestnih mer so banke v Sloveniji močno izboljšale svoj dohodkovni položaj, saj so izkoristile v primerjavi z drugimi državami večje razlike med obrestnimi merami na naložbeni strani in tistimi na strani virov. Kljub postopnemu zniževanju obrestnih mer in pričakovanemu zmanjšanju neto obresti oziroma dohodka bank v primerjavi s preteklimi vrednostmi ostaja ustvarjanje dohodka razmeroma stabilno tudi v začetku letošnjega leta. Neto obrestna marža pa še vedno presega dolgoročno povprečje. Neobrestni prihodki ostajajo razmeroma stabilni, operativni stroški pa so se lani povečali predvsem zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto.

Bruto in neto dohodek bank

Rast dohodka v slovenskem bančnem sistemu se je v letu 2024 zniževala. Bruto dohodek bank je znašal 2.286 mio EUR in je presegel predlanskega iz istega obdobja za 15,6 %, neto dohodek pa je bil z 1.270 mio EUR medletno višji za 10,7 %. Rast neto obrestnih prihodkov, ki so dosegli visokih 1,6 mrd EUR, se je do decembra medletno znižala pod devet odstotkov. To je pomembno prispevalo k znižanju rasti dohodka. Neto dohodek je zniževala tudi rast operativnih stroškov zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto bank, ki so ga banke že med letom vključile med stroške. Ob neupoštevanju teh stroškov bi bil neto dohodek[40] medletno za dvajset odstotkov višji. Kljub znižanju rasti, ki je v letošnjem letu prešla v upad, se razmeroma ugodne razmere za ustvarjanje dohodka bank nadaljujejo.

Neto obrestni in neobrestni prihodki

Neto obrestni prihodki v letu 2024 so znašali visokih 1.566 mio EUR, a se je njihova rast skozi lansko leto postopoma zniževala in decembra znašala 8,6 %. Ravni obrestnih mer so se tekom leta 2024 pričele zniževati in v drugi polovici leta 2024 postopoma zaostajati za vrednostmi doseženimi v letu 2023. Posledično se je rast neto obresti zniževala, v zadnjem četrtletju leta pa so neto obrestni prihodki medletno že zaostajali. Obrestni prihodki iz posojil so bili še razmeroma stabilni, saj se tudi spremenljive obrestne mere spremembam obrestnih mer na finančnih trgih prilagajajo z zamikom. Izraziteje pa so se znižali obrestni prihodki iz najbolj likvidnih sredstev (terjatev do centralne banke), medtem ko so se povečali obrestni prihodki iz naslova vrednostnih papirjev, tako zaradi prestrukturiranja dela obrestovane aktive pri bankah (zmanjšanje terjatev do centralne banke in nakupi vrednostnih papirjev) kot zaradi višjih obrestnih mer kot pri tistih vrednostnih papirjih, ki so bili izdani pred nekaj leti. Obrestni odhodki slovenskega bančnega sistema, ki so se zaradi prevladujoče vpogledne strukture in počasnega prilagajanja obrestnih mer pri bankah v primerjavi z obrestnimi prihodki v preteklih letih razmeroma malo povečali, so vrh dosegli v drugem četrtletju leta 2024, do zadnjega četrtletja pa so se znižali za okrog desetino.

Neto obrestna marža je lani znašala dobre tri odstotke in nekoliko presegala predlansko. Decembra je izračunana za zadnje enoletno obdobje znašala 3,09 % in bila še za desetinko višja kot predhodno leto (2,95 %). Četrtletne vrednosti, preračunane na letno raven pa kažejo zniževanje marže skozi celo leto; skupaj za tri desetinke odstotne točke na 3,02 % konec leta 2024.

K povečevanju neto obrestnih prihodkov so ponovno največ prispevali cenovni učinki naložbene strani bančnih bilanc. Pozitivni cenovni učinki na aktivni - naložbeni strani so prevladovali nad negativnimi učinki na strani bančnih obveznosti, vendar precej manj kakor v predhodnem letu. Pozitivni cenovni učinki so tudi lani izvirali iz vseh obrestonosnih delov aktive (Slika 2.22, desno), negativni pa iz vseh oblik obrestno-plačljive pasive, saj so ravni obrestnih mer v povprečju leta presegale ravni v predhodnem letu. Cenovni učinki so se okrepili zlasti pri naložbah v vrednostne papirje, predstavljali so polovico učinkov pri posojilih. Podobno so nekoliko izstopali pozitivni količinski učinki iz naslova vrednostnih papirjev, saj so banke ob zniževanju obrestnih mer ECB za mejni depozit zmanjševale njegovo stanje in povečevale naložbe v vrednostne papirje. Na pasivni strani so se v primerjavi z letom 2023 okrepili negativni cenovni učinki pri vlogah, vendar je bil njihov učinek kljub prevladujočemu obsegu v virih majhen.

Primerjava vrednosti neto obrestne marže z državami evrskega območja in EU

Slovenski bančni sistem se med evropskimi državami uvršča med države z višjo neto obrestno maržo. Ta je v drugem polletju lani sicer pričela postopoma upadati tako v Sloveniji kot v evrskem območju (Slika 2.23 levo). Vrednosti neto obrestne marže[41] slovenskega bančnega sistema so že od prvega četrtletja 2023 naprej nad 75. percentilom razporeditve držav evrskega območja, v prvih treh četrtletjih lani pa je neto obrestna marža slovenskih bank še dodatno izstopala navzgor. Slovenske banke imajo sicer glede na ostale države evrskega območja podpovprečen delež obrestnih prihodkov v bilančni vsoti, saj imajo še vedno obsežen del svoje aktive v nizko obrestovani in likvidni obliki. Hkrati imajo tudi najnižji delež obrestnih odhodkov glede na bilančno vsoto med vsemi državami evrskega območja, medtem ko je bil med državami EU ta delež nižji le v eni državi.

Neto neobrestni prihodki so se povečali za tretjino, zlasti zaradi prihodkov iz dividend. Njihova rast bi tudi ob izločitvi prihodkov iz dividend presegla 10 %. Enkratni dogodki, kot so bile julijske dividende, imajo lahko razmeroma velik vpliv na obseg neto neobrestnih prihodkov v bančnem sistemu. Posledično je medletna rast neto obrestnih prihodkov konec leta znašala 34,3 %. Tudi rast neto opravnin, ki predstavljajo večino neobrestnih prihodkov, je lani z 8,3 % ostala ugodna in prehitela rast bilančne vsote, kar se je odrazilo v povečanju vrednosti neto opravninske marže, ki je konec leta 2024 dosegla vrednost 0,79 % (decembra 2023 0,75 %). Podatki za prve mesece leta 2025 kažejo na solidno rast tako skupnih neobrestnih prihodkov kot tudi neto opravnin.

Operativni stroški

Rast operativnih stroškov je bila z 22,1 % visoka, pri čemer je več kot polovico tega povečanja prispevalo vračunavanje plačila davka na bilančno vsoto bank. Brez tega bi rast znašala 9,1 %. Rast stroškov dela, ki predstavljajo približno polovico vseh operativnih stroškov, je lani znašala 11,8 %. Delež operativnih stroškov v bruto dohodku (CIR, Cost-to-Income ratio) je zaradi visokega dohodka bank lani ostal nizek, znašal je 44,4 %, vendar nekoliko nad predlanskim (42,0%) in tako drugo leto zapored izrazito pod dolgoročnim povprečjem.[42] V začetku letošnjega leta se je rast operativnih stroškov močno znižala, saj ni več baznih učinkov iz naslova razmejevanja oziroma vračunavanja davka na bilančno vsoto bank.

2025Pričakovanja glede ustvarjenega dohodka v letu

V letu 2025 pričakujemo, da se bo dohodek bank zmanjšal zlasti zaradi nižjih neto obrestnih prihodkov, predvsem zaradi nižjih obrestnih mer, lahko pa, ob povečani negotovosti, tudi zaradi manjšega povpraševanja po posojilih. Ob nižjih ravneh obrestnih mer[43] v primerjavi z letom 2024 in morebitnim dodatnim znižanjem obrestnih mer ECB in na finančnih trgih, se bodo nižali tudi (neto) obrestni prihodki bank in neto obrestna marža, ki pa bo še vedno nad dolgoročnim povprečjem.[44] Podatki za zadnje trimesečje (do vključno januarja) kažejo, da bi neto obrestni prihodki na letni ravni lahko še vedno presegali tiste v letu 2023, ko je bila neto obrestna marža nekoliko pod tremi odstotki, podobno je z bruto dohodkom bank. Banke predvsem zaradi ugodne strukture financiranja in posledično visoke razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami še naprej ustvarjajo razmeroma stabilen obseg (neto) obrestnih prihodkov, pri čemer imajo pomembno vlogo skoraj neobrestovane vpogledne vloge in nizko obrestovane vloge daljših ročnosti pri bankah. Oboje predstavljajo veliko večino obrestno-plačljivih obveznosti bank. Na aktivni strani se zniževanje obrestnih mer pri posojilih postopoma prenaša v nižje obrestne prihodke (le pri obstoječih posojilih s spremenljivo obrestno mero in novih s fiksno). Obenem banke razmeroma aktivno prehajajo iz najbolj likvidnih naložb (terjatev do ECB) v višje obrestovane vrednostne papirje. Banke že nekaj časa znižujejo obrestne mere za vloge nebančnega sektorja, z zniževanjem obrestnih mer na finančnih trgih pa se postopoma ceni tudi del ostalih (grosističnih) virov. Kljub zmanjševanju neto obresti, kar bo zmanjšalo tudi dohodek in dobičke bank, bi obsežnejši pritisk na zmanjšanje neto obresti nastal le v primeru izrazitejšega znižanja ključnih obrestnih mer ECB, kar pa se trenutno ne pričakuje več, saj ocene razmer v gospodarstvu in na finančnih trgih vse bolj kažejo na to, da se bo zniževanje obrestnih mer letos postopoma ustavilo.[45] Neobrestni prihodki v slovenskem bančnem sistemu izkazujejo razmeroma stabilne vrednosti, le občasno pa lahko zaradi enkratnih dogodkov prihaja do nihanj. Kategorija, ki bo še naprej oziroma nekaj let prispevala k nižjemu neto dohodku bodo nekoliko povečani operativni stroški iz naslova davka na bilančno vsoto.

3Ostala tveganja

3.1Kibernetsko tveganje

Kibernetsko tveganje v bančnem sistemu ohranjamo na povišani ravni s stabilno tendenco. Poročanje slovenskih bank o kibernetskih incidentih kaže, da se je število kritičnih incidentov v zadnjem četrtletju leta 2024 glede na leto 2023 zmanjšalo. Slo-venske banke v zadnjem četrtletju leta 2024 niso poročale o kibernetskem incidentu, ki bi povzročil finančno škodo ter vplival na poslovanje s komitenti. Kibernetske grožnje pa zaradi povišanega geopolitičnega tveganja ostajajo na po-višani ravni.

Na podlagi poročanja slovenskih bank o kibernetskih incidentih ocenjujemo, da število kritičnih kibernetskih incidentov v bančništvu zmanjšalo. Slovenski bančni sektor tudi v drugi polovici leta 2024, drugače kot je bilo to zaznati v zadnjih letih na ravni EU, ni bil tarča večjih kibernetskih napadov. Število kritičnih kibernetskih incidentov se v bančnem sektorju zaradi geopolitičnih groženj (vojne v Ukrajini, konflikti na bližnjem vzhodu) ni povečalo. Najpogostejša tipa napadov na banke in njihove komitente ostajata spletno ribarjenje (phishing)[46] in spletne goljufije.

V Banki Slovenije za spremljanje in identificiranje kibernetskega tveganja na nivoju bančnega sistema uporabljamo orodje za kibernetsko kartiranje. Z njim si pomagamo tudi pri napovedovanju ocene za naslednji kvartal. Rezultati orodja kažejo, da se na nivoju bančnega sistema kibernetsko tveganje znižuje, saj se je število kibernetskih incidentov v zadnjem letu znižalo na rekordno nizko raven. Z orodjem tudi nismo zaznali, da bi se lahko zaradi kibernetskih incidentov pojavila operativna in finančna okužba tako med bankami kot tudi okužba s strani tretjih ponudnikov IKT storitev. Tudi napovedi kibernetskega tveganja za prvo polovico leta 2025 imajo podoben trend v letu 2024. Ker pa kibernetske grožnje zaradi povišanega geopolitičnega tveganja ostajajo, kibernetsko tveganje še naprej ohranjamo na povišani ravni s stabilno tendenco.

V zadnjem četrtletju 2024 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023 opažamo padec SI-CERT-u prijavljenih kibernetskih incidentov v bančnem sektorju. Banke so poročale dva incidenta.[47] Število kibernetskih incidentov se je v bančnem sektorju po podatkih SI-CERT-a medletno zmanjšalo za dobrih 16 %. Sektor bančništva je ob koncu leta 2024 po številu kibernetskih incidentov zasedal osmo mesto, vendar še zmeraj predstavlja sektor, ki je pomembna tarča kibernetskih napadov (Slika 3.1, levo). Najverjetnejši razlog za občutno zmanjšanje števila prijavljenih incidentov v bančnem sektorju je manjše število poskusov spletnega ribarjenja ter drugih spletnih goljufij, ki se je pričelo zmanjševati že v prvi polovici leta 2024. Ocenjujemo tudi, da sta se varnostna kultura in seznanjenost s splošnimi ukrepi za zagotavljanje kibernetske varnosti med državljani izboljšali. Na medsektorskem nivoju so bili poleg državne uprave med bolj izpostavljenimi še energetski, izobraževalno-raziskovalni, bančni, prometni in zdravstveni sektor.

V letu 2024 so v Sloveniji prevladovali kibernetski napadi z lažnimi elektronskimi sporočili in uporabo zlonamerne programske opreme z izsiljevanjem (ang. Ransomware). Ta predstavlja najpogostejše sredstvo storilcev kibernetske kriminalitete, ki so primarno finančno motivirani (slika 3.1, desno). Poleg omenjenih je bilo statistično največ porazdeljenih napadov onemogočanja delovanja, zlonamernih kibernetskih aktivnosti, usmerjenih v pridobivanje podatkov, izvajanja socialnega inženiringa, in uporabe zlonamerne programske opreme. V letu 2024 so se povečali t. i. smishing napadi usmerjeni v kreditne kartice in pridobivanje bančnih podatkov. Smishing uporablja SMS-sporočilo, da bi uporabnika prepričal h kliku na priloženo povezavo. V letu 2024 smo zaznali povečano število kibernetskih napadov na majhna in srednje velika podjetja. Ta namreč pogosto nimajo zadostnih finančnih virov za zagotavljanje odpornosti na kibernetska tveganja. Pogosto so izpostavljena napadom z izsiljevalskimi virusi, ki pri vdoru v informacijski sistem običajno zašifrirajo vse dosegljive datoteke, ki jih je možno odkleniti šele po plačilu zahtevane odkupnine. Kibernetski napadi povzročijo največ finančne škode med majhnimi in srednjimi velikimi podjetji, kar ima lahko posreden vpliv tudi na bančni sektor.

3.2Podnebna tveganja

Podnebna tveganja so ocenjena kot zmerna, s stabilnimi obeti (tranzicijskih tveganj) v prihodnjih četrtletjih. Pri indikatorjih tranzicijskih tveganjih so se izpostavljenosti do podnebno občutljivih dejavnosti povečale v drugem polletju 2024 ogljični indikatorji pa so se nadalje izboljšali, kreditno tveganje podnebno občutljivih dejavnosti pa ostaja nizko. Indikatorji fizičnih tveganj nakazujejo na nizko tveganje, med akutnimi fizičnimi tveganji pa je bančni sistem najbolj izpostavljen tveganju ekstremne vročine, medtem ko je izpostavljenost do tveganju poplav nizko.

Z obratom kreditnega cikla so se izpostavljenosti do podnebno občutljivih dejavnosti medletno v povprečju povečale za 5 %. Po prvi definiciji ki temelji na emisije v Sloveniji je k povečanju najbolj prispevalo gradbeništvo (4,1 o.t.), medtem ko je bil prispevek predelovalnih dejavnosti še vedno negativen (-2,1 o.t.) (slika 3.3, levo). Po drugi definiciji pa je k povečanju najbolj prispevalo povečanje izpostavljenosti do stanovanjskega sektorja (2,8 o.t.), ter povečanje izpostavljenosti do energetsko-intenzivnih dejavnosti ter dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro (v povprečju 1,6 o.t.). Deleži izpostavljenosti do podnebno občutljivih dejavnosti ostajajo stabilni glede na leto prej, ter so z decembrom 2024 znašali 34,1 % po prvi definiciji oziroma 36 % po drugi definiciji.

Pri ogljičnih indikatorjih smo zabeležili dodatno izboljšanje, vendar se le-to zaradi učinka osnove upočasnjuje. Ogljična kreditna intenziteta se je v letu 2024 znižala v povprečju za 3,6 % na 0,6 kg CO2/EUR, utežena ogljična intenziteta pa se je v povprečju znižala  za 1,6 % na 99 g CO2/EUR. Nagib do onesnaževalnih dejavnosti se je prav tako še znižal, medletno v povprečju za 2 o.t. na 24 %, zlasti zaradi znižanja izpostavljenosti do predelovalnih dejavnosti.

Kreditno tveganje podnebno občutljivih dejavnosti ostaja nizko. Še vedno pa je mogoče zaznati povečevanje koncentracije kreditnih tveganj pri podnebno občutljivih dejavnostih zaradi šibkosti v nekaterih dejavnosti (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo). Delež NPE podnebno občutljivih dejavnosti v NFD portfelju je v decembru znašal 0,55 %, delež NPE podnebno občutljivih dejavnosti v NPE NFD portfelja pa je znašal 31 %. Slednji ostaja povišan od konca leta 2023, ter se je od polletja 2024 dodatno povišal (za približno 3 o.t.).

Za podnebno občutljive dejavnosti je bilo doslej značilno relativno nižje kreditno tveganje glede na celotne izpostavljenosti NFD, a se razkorak znižuje. Razlike v kreditni tveganosti lahko analiziramo skozi razlike v deležih NPE v izpostavljenosti posameznih (podnebno občutljivih) segmentov glede na delež NPE celotnega portfelja NFD. Ob tem bi lahko negativna razlika nakazovala na nižje tveganje. Razlika med deležem NPE v izpostavljenosti segmenta ter deležem NPE NFD je bila med podnebno občutljivimi dejavnostmi zgodovinsko največja v dejavnosti gradbeništva (interna definicija) oziroma stanovanjskega sektorja (CPRS definicija), kot posledica strukturnih težav iz prejšnje finančne krize, a se je tekom let zniževala. Negativna razlika, ki je bila sprva prisotna med deležem NPE v izpostavljenosti do posameznega segmenta ter deležem NPE do celotnih NFD izpostavljenosti se je močno zmanjšala. (slika 3.4). Maksimalna vrednost razpona (med največjo pozitivno razliko in negativno razliko) je znašala 26,8 o.t. (v zadnjem četrtletju 2017), decembra 2024 pa le 2,1 o.t.. Slednje kaže, da se je tveganje koncentracije NPE v posamezni dejavnosti znižalo. Podobno velja v primeru razčlenitve na podlagi CPRS definicije. Razlika med deležem NPE v izpostavljenosti celotnega segmenta podnebno občutljivih dejavnosti ter deležem NPE vseh izpostavljenosti NFD ostaja negativna, a se je razkorak prav tako močno znižal. Hkrati pa se je povečal delež NPE iz podnebno občutljivih dejavnosti v NPE NFD izpostavljenosti (slika 3.4). To kaže na povečanje (koncentracije) kreditnih tveganj pri podnebno občutljivih dejavnosti. Kljub temu kreditno tveganje podnebno občutljivih dejavnosti ostaja nizko in stabilno, zaradi nizkega izhodiščnega deleža NPE ter še vedno relativno nižjega deleža NPE segmenta podnebno občutljivih dejavnosti v primerjavi s celotnim portfeljem.

Fizična tveganja so ocenjena kot nizka. Delež izpostavljenosti v občinah s povišanim ter visokim fizičnim tveganjem je v decembru 2024 na ravni sistema[53] znašal 14,1 %, pri čemer je ta delež rahlo višji v portfelju gospodinjstev (15,3 %) v primerjavi s portfeljem podjetij (13,1 %). Delež ostaja v času stabilen, na medletni ravni se je povečal (le) za 0,15 o.t.. Deleži NPE občin s povišanim oziroma visokim fizičnim tveganjem v izpostavljenosti posameznega portfelja so nizki ter znašajo 0,13 % za portfelj gospodinjstev oziroma 0,35 % za portfelj podjetij (0,25 % na ravni sistema). Kreditno tveganje iz naslova fizičnih tveganj tako ostaja nizko, a je sicer mogoče opaziti koncentracije NPE izpostavljenosti v občinah s povišanim oziroma visokim fizičnim tveganjem. Delež NPE izpostavljenosti v občinah s povišanim oziroma visokim fizičnim tveganjem v vseh NPE izpostavljenosti je v decembru 2024 znašal 19 % (medletno povišanje za 0,3 o.t.) ter ostaja povišan od zadnjega četrtletja 2023, predvsem zaradi povišanja deleža pri portfelju podjetij. Slednje ni povezano z materializacijo fizičnih tveganj v avgustu 2023, temveč izhaja iz izpostavljenosti tveganjem ekstremne vročine. Delež je relativno višji v portfelju podjetij (20,2 %) v primerjavi s portfeljem gospodinjstev (16 %).

Bančni sistem je med akutnimi fizičnimi tveganji najbolj izpostavljen tveganju ekstremne vročine, ekstremnega vetra/neviht ter suše, najmanjša pa je izpostavljenost tveganju poplav. Delež izpostavljenosti do komitentov v občinah, ki so visoko izpostavljene tveganju poplav, je tako v decembru 2024 znašal 0,6 % (medletno povišanje za 0,1 o.t.), delež NPE teh izpostavljenosti v vseh izpostavljenostih sistema (NFD in gospodinjstev) pa je bil neznaten. Delež izpostavljenosti komitentom v občinah, visoko izpostavljenih tveganju suš in neviht, znaša 2,1 % oziroma 9,1 % v primeru tveganja ekstremne vročine (slika 3.3, levo). Pri vseh vrstah fizičnih tveganjih so deleži v portfelju gospodinjstev relativno višji, z največjo razliko pri tveganju poplav, kar je deloma odraz distribucije izpostavljenosti. Delež NPE v občinah visoko izpostavljenim akutnim fizičnim tveganjem v vseh izpostavljenostih na ravni sistema je nizek in je v decembru 2024 znašal 0,24 %, v največji meri zaradi NPE v občinah, izpostavljenim tveganjem ekstremne vročine.[54] Izpostavljenost bančnega sistema akutnim fizičnim tveganjem je v zadnjem letu ostala stabilna, posledice materializacije fizičnih tveganj v letu 2023 pa so bile za bančni sistem precej omejene. Fizično tveganje[55] je ocenjeno kot nizko, saj je bančni sistem v največji meri izpostavljen tveganju ekstremne vročine, ki pa z vidika spremembe vrednosti sredstev danih v zavarovanje nima neposrednih učinkov na bančni sistem.

4Odpornost bančnega sistema

4.1Solventnost in dobičkonosnost

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ostaja visoka. Ocenjujemo, da bo dobra dobičkonosnost bank, še vedno podprta z visokimi neto obrestnimi prihodki, vztrajala ob razmeroma nespremenjenih okoliščinah tudi v prvi polovici leta 2025. Ugodna gibanja dobičkonosnosti, ki se kažejo kot dovolj robustna, bi se lahko konec polletja 2025 odrazila tudi v količniku skupne kapitalske ustreznosti, ob predpostavki, da bodo banke del dobičkov iz 2024 zadržale oziroma razporedile med rezerve. Tveganje za ohranjanje trenutnega solventnostnega položaja bank lahko v prihodnje predstavlja predvsem rast kreditnega tveganja, medtem ko bodo operativni stroški in dodatne oslabitve sicer lahko vplivale na zniževanje visokih dobičkov, vendar v omejenem obsegu.

Solventnost

Bančni sistem je konec leta 2024 kljub rahlemu znižanju količnikov kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi izkazoval dobro solventnost. Količniki so se kljub rasti regulatornega kapitala znižali zaradi hitrejše rasti zneskov tveganjem prilagojenih izpostavljenosti (TPI), ki je bila posebej izrazita v zadnjem četrtletju leta. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani podlagi se je leta 2024 znižal za 0,6 odstotne točke na 19,8 %, medtem ko se je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) na konsolidirani podlagi znižal za 0,2 odstotne točke na 17,6 % (Slika 4.1). K povečanju TPI je najbolj prispevala rast kreditnega tveganja (71 % rasti TPI), in sicer v segmentu prebivalstva, pomemben delež rasti pa je prispevala tudi rast TPI za operativna tveganja (27 % rasti TPI). Regulatorni kapital se je v letu 2024 povečal zaradi zadržanih dobičkov in drugih rezerv, deloma pa tudi zaradi nižjih izgub iz akumuliranega vseobsegajočega donosa. V evrskem območju, zadnji razpoložljivi podatki so na voljo za konec tretjega četrtletja 2024, je količnik skupne kapitalske ustreznosti dosegel 19,9 %, količnik CET1 pa 16,4 %. Prvi se je povečal za 0,3 odstotne točke in presegel povprečnega v slovenskem bančnem sistemu, medtem ko je bil količnik CET1 višji za 0,2 odstotne točke in je zaostajal za povprečnim CET1 slovenskega bančnega sistema. Na posamični podlagi pa se je količnik skupne kapitalske ustreznosti v slovenskem bančnem sistemu povečal za 0,1 odstotno točko na 22,2 %, količnik CET1 pa za 0,5 odstotne točke na 19,7 %.

Količnik skupne kapitalske ustreznosti bančnega sistema na konsolidirani osnovi je imel tekom leta 2024 po četrtletjih neenotno dinamiko gibanja. To je konec leta privedlo do znižanja za 0,6 odstotne točke glede na začetek leta. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je povečalo sedem (67 %) bank. Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) na konsolidirani podlagi je sledil temu trendu in se skupaj znižal za 0,2 odstotne točke (slika 4.1, levo). Ob tem ga je 58 % bank zvišala. Povprečni presežek nad opredeljenimi skupnimi kapitalskimi zahtevami[56] na nivoju bančnega sistema (slika 4.2, levo) se je v letu 2024 znižal za 0,6 odstotne točke na 5,9 odstotnih točk (2,1 mrd EUR). Znižale so ga  4 banke (33 %). Kljub znižanju presežka na bančnem nivoju je minimalni presežek dosegel 4,2 odstotne točke, kar je najvišja vrednost po letu 2019. To je v primerjavi z začetkom leta dvignilo tudi mediano presežka. Gibanje presežka potrjuje, da je odpornost posameznih bank in s tem bančnega sistema kot celote dobra. Hkrati pa distribucija presežka med bankami kaže, da je sposobnost za morebitno absorpcijo negativnih učinkov ob realizaciji sistemskih tveganj med bankami različna. Ugodni trendi za krepitev odpornosti bančnega sistema so se odrazili tudi v porastu količnika finančnega vzvoda (slika 4.2, desno), ki je konec leta 2024 dosegel 9,6 % (+0,4 odstotne točke), vendar ostaja razlika med najvišjim in najnižjim količnikom precejšnja. Dobre poslovne rezultate ob koncu leta 2024 bi morale banke izkoristiti za nadaljnjo krepitev solventnosti, saj njihovi neto dohodki že kažejo znake umirjanja, s čimer se pogoji za prihodnjo krepitev solventnosti bank zaostrujejo.

Celoten regulatorni kapital se je z izjemo tretjega četrtletja povečeval skozi vse leto 2024. Od konca leta 2023 se je tako povečal za 6,7 % (+444,5 mio EUR) in dosegel 7,1 mrd EUR. K njegovi rasti je s 505,7 mio EUR največ prispevala rast CET1 (slika 4.2., levo), predvsem prek zadržanih dobičkov in drugih rezerv v višini 465,6 mio EUR (+12,6 %), poleg njih pa še nižji negativni rezultat iz akumuliranega vseobsegajočega donosa v višini 96 mio EUR. CET1 je konec leta 2024 znašal 6,3 mrd EUR. Dodatni temeljni kapital (AT1) se je lani znižal za 1,6 % na 86,5 mio EUR, dodatni kapital (T2) pa za 7,7 % (-59,9 mio EUR) na 715 mio EUR. CET1 je tako v strukturi celotnega regulatornega kapitala konec 2024 dosegel že 88,7 %, kar je 1,7 odstotne točke več kot konec 2023, to pa kaže tudi na rast kvalitete samega regulatornega kapitala. V strukturi CET1 so zadržani dobički in ostale rezerve dosegli 63,7 %, kar je bilo za 2,5 odstotne točke več kot konec 2023. Krepitev kapitala pozitivno vpliva tudi na sposobnost izpolnjevanja minimalnih zahtev MREL. Tveganja, ki bi lahko neugodno vplivala na prihodnje generiranje regulatornega kapitala, se kažejo predvsem v slabi dostopnosti bank do kapitalskih trgov, višanju operativnih stroškov in zniževanju neto dohodkov.

Skupna TPI na konsolidirani podlagi se je povečala predvsem zaradi večje izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Povečala se je za 10,0 % (+3,6 mrd EUR) na skoraj 36 mrd EUR, medtem ko je bila rast v letu 2023 precej skromna, znašala je le 0,6 % (slika 4.3, levo). TPI za kreditna tveganja se je v 2024 povečala za 8,3 %, in sicer največ zaradi porasta TPI do prebivalstva v višini 16,2 %. Visoko relativno rast je imela tudi TPI za operativno tveganje (+26,1), na kar so vplivali še vedno visoki prihodki, na katerih temelji izračun vrednosti tveganju prilagojene izpostavljenosti. Njena rast se je odrazila tudi v povečanju njenega deleža v celotni TPI (slika 4.2, desno), ki je konec leta znašal 12,0 % (+ 1,5 odstotne točke). Delež TPI za kreditna tveganja je tako padel na 83,6 % (-1,3 odstotne točke), delež TPI za tržna tveganja na 4,2 % (-0,2 odstotne točke). Povprečna utež tveganja (slika 4.2, desno), ki kaže povprečno tveganost celotnega portfelja bank oziroma bančnega sistema, se je v 2024 povzpela na 56,4 %, kar je bilo za 3,1 odstotne točke več kot konec 2023, ko je bila na najnižji ravni od leta 2019. To kaže na dvig tveganosti portfeljev bank, ki se je zgodil s transformacijo aktive, ko so banke likvidne naložbe z nizkim tveganjem nadomeščale z bolj tveganimi in donosnejšimi naložbami. V prihodnje se lahko pričakuje nadaljnje naraščanje povprečne uteži tveganja zaradi nadaljnje transformacije aktive in tudi zaradi morebitne realizacije tveganj iz makroekonomskega okolja.

Dobičkonosnost

Dobičkonosnost bank je drugo leto zapored ostala  zelo visoka,  dobiček je lani še presegal predlanskega rekordnega. Dobiček pred obdavčitvijo je v letu 2024 znašal 1.200 mio EUR in za 5,5 % presegel predlanskega. K povečanju dobička je s 123,1 mio EUR prispeval višji neto dohodek, v smeri zmanjšanja (-60,3 mio EUR) pa so učinkovale neto oslabitve in rezervacije. Te so lani znašale 70,5 mio EUR in predstavljale 3,1 % bruto dohodka bank, neto jih je oblikovalo deset od štirinajstih bank oziroma hranilnic, njihov obseg in delež pa se je v primerjavi z letom 2023, ko je bil izjemno nizek (10,2 mio EUR oziroma 0,5 % bruto dohodka), povečal. Neto oslabitve in rezervacije so kljub porastu glede na zgodovinska povprečja ostale razmeroma majhne[57], zaenkrat se tudi povečanje deleža S2 pri posameznih skupinah komitentov še ni pomembneje odrazilo v njihovem povečanju. Morebitno povečanje neto oslabitev in rezervacij bo odvisno tudi od uspešnosti reševanja tovrstnih naložb in eventualnega nadaljnjega slabšanja kreditnega portfelja. Obenem se lahko neto oslabitve in rezervacije povečajo tudi zaradi porasta števila tožb komitentov, ki so pred časom najemali posojila v švicarskih frankih, oziroma odločitev sodišč v korist teh komitentov. Donosnost na kapital (ROE) pred obdavčitvijo na ravni bančnega sistema se je, kljub povečanju dobička, do konca leta 2024 zaradi povečanja kapitala nekoliko znižala, na 18,9 % in za 1,7 o. t. zaostala za predlansko (20,6 %). V začetku leta 2025 zaradi zmanjšanja dohodka in višjih neto oslabitev in rezervacij dobiček zaostaja za lanskim.

V letošnjem letu pričakujemo, da bodo banke ustvarjale nižje dobičke kot v preteklih dveh letih. K temu bodo prispevali pričakovano nižji obrestni prihodki in višji operativni stroški, ki so zlasti posledica davka na bilančno vsoto. Ob razmeroma nizkih ali zmernih neto oslabitvah in rezervacijah pa lahko kljub temu pričakujemo, da bodo dobički vseeno presegli dosežene pred začetkom procesa zviševanja obrestnih mer ECB (2021 in v 1. polletju 2022). Hkrati pričakujemo, da se ravni obrestnih mer ECB in na finančnih trgih kljub morebitnemu dodatnemu nižanju ne bodo znižale na ravni, ki bi bile primerljive z obdobjem okolja nizkih obrestnih mer pred nekaj leti.

Slovenski bančni sistem ostaja med tistimi z nižjimi neto oslabitvami. Primerjava z državami EU in evrskim območjem po kazalniku oslabitev finančnih sredstev na bilančno vsoto[58] kaže, da se slovenski bančni sistem uvršča med tiste z nižjimi vrednostmi od povprečja EU oziroma evrskega območja. V letu 2024, do konca tretjega četrtletja, se je vrednost kazalnika za celotno EU oziroma evrsko območje celo izboljšala. Nizke vrednosti neto oslabitev so lani tako v Sloveniji kot v državah EU oziroma evrskega območja pripomogle k višji dobičkonosnosti bančnih sistemov. Kljub temu se kakovost sredstev pri bankah v evrskem območju počasi poslabšuje; naraščajoče trgovinske napetosti in šibkejša gospodarska rast bi lahko dodatno poslabšale portfelj podjetij, zlasti v državah, ki so izpostavljene izvozu in proizvodnji, kar nakazuje, da se bodo banke v letu 2025 soočale z višjimi neto oslabitvami in rezervacijami. Obenem je potrebno upoštevati podjetja, ki delujejo v širši dobavni in distribucijski verigi, kar bi lahko dodatno vplivalo na širše transportne in trgovinske dobavne verige.

Dobičkonosnost bank se je do konca tretjega četrtletja leta 2024 v EU in evrskem območju še nekoliko povečala, v Sloveniji pa ostala primerljiva s predhodnim letom. ROE[59] za slovenski bančni sistem je lani do tretjega četrtletja znašal 16,5 % (decembra 2023 16,8 %). Navadno povprečje vrednosti za bančne sisteme EU je znašalo 14,3% (2023: 13,6 %), za bančne sisteme evrskega območja pa 13,6 % (2023: 13,1 %), še nekoliko nižje pa je bilo z 10,2 % (2023: 9,0 %) tehtano povprečje EU oziroma z 9,8 % (2023: 8,6 %) evrskega območja. Ob tem se je preseganje vrednosti ROE slovenskega bančnega sistema v primerjavi z EU in evrskim območjem nekoliko zmanjšalo. Kljub temu je ROE po obdavčitvi za Slovenijo lani za 60-70 % presegla vrednosti v EU oziroma EO. Vrednost ROE za slovenski bančni sistem, ki tudi sicer v daljšem obdobju presega povprečje držav EU, se od drugega četrtletja 2023 stabilno uvršča v prvo četrtino držav EU z najvišjimi vrednostmi.

4.2Likvidnost

Odpornost bančnega sistema je v segmentu likvidnosti ostala visoka, stabilen trend pa pričakujemo tudi v prihodnje. Vrednosti nekaterih indikatorjev likvidnosti so se nekoliko poslabšale, vendar likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja dober. Ob usmerjanju dela likvidnih sredstev v dolžniške vrednostne papirje se je ohranil velik obseg likvidnosti, spremenila pa se je njena struktura. Ta bi bila lahko manj ugodna v primeru nenadne izrazite potrebe po likvidnosti, ki bi zahtevala tudi prodajo vrednostnih papirjev. Večina bank je ohranila visoko sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v enomesečnem stresnem obdobju in financiranja obveznosti v dalj-šem, enoletnem obdobju. Kljub temu so razlike v likvidnostnih presežkih in s tem odpornosti na tveganje financiranja med bankami še precejšnje. Skrbno upravljanje z likvidnostjo ostaja zato tudi v prihodnje pomembno za ohranjanje dobrega likvidnostnega položaja.

Sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v enomesečnem obdobju se je zmanjšala, vendar ostala visoka. Zaradi usmerjanja sredstev z računov pri centralni banki v nakup dolžniških vrednostnih papirjev se je likvidnostni blažilnik zmanjšal bolj kot neto likvidnostni odlivi, kar je poslabšalo vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR). Ta se je leta 2024 na ravni bančnega sistema in posamični podlagi zmanjšal za 19 odsotnih točk na 316 % (slika 4.8, levo). S tem se je likvidnostni presežek nad minimalno regulatorno zahtevo (100 %) zmanjšal za 8,6 %, vendar z 11,7 mrd  EUR ostal visok. Podobno kot v Sloveniji se je lani do septembra vrednost LCR zmanjšala tudi v več kot polovici ostalih držav evrskega območja, Slovenija pa med njimi ostaja na visokem četrtem mestu po vrednosti tega kazalnika (slika 4.8, desno).[65]

Skupna likvidnost je ostala visoka, spremenila pa se je njena struktura. Banke so z usmerjanjem likvidnih sredstev v nakup dolžniških vrednostnih papirjev močno zmanjšale primarno likvidnost (slika 4.9, levo). Njen obseg se je leta 2024 na ravni bančnega sistema zmanjšal za 3,9 mrd EUR na 8,9 mrd EUR. Kljub temu je delež primarne likvidnosti s 16,3 % bilančne vsote ostal precej nad dolgoletnim povprečjem[66] (7,9 %) in povprečjem evrskega območja, ki se je v zadnjem enoletnem obdobju prav tako zmanjšalo (slika 4.9, desno). Hkrati se je z nakupi dolžniških vrednostnih papirjev za več kot tretjino na 11,4 mrd EUR povečala sekundarna likvidnost in dosegla več kot petino bilančne vsote. Z zniževanjem obrestnih mer mejnega depozita ECB se bo verjetno postopno spreminjanje strukture likvidnosti nadaljevalo tudi v prihodnje. Zaradi nižje obrestovane vezave likvidnih sredstev čez noč pri ECB bodo verjetno banke še naprej poskušale zmanjšanje obrestnih prihodkov nadomestiti z nakupi donosnejših dolžniških vrednostnih papirjev. Pri tem pa spreminjanje strukture likvidnosti v prid sekundarni likvidnosti zmanjšuje možnost hitre zadostitve nenadnih potreb po izrazitem obsegu likvidnosti, ki bi zahtevale tudi prodajo vrednostnih papirjev.

Na ravni bančnega sistema se je sposobnost financiranja v enoletnem obdobju nekoliko poslabšala. S povečanjem posojil nebančnemu sektorju in naložb v vrednostne papirje se je potreba po stabilnem financiranju povečala bolj kot razpoložljiva stabilna sredstva, ki so se okrepila s prilivom vlog in povečanjem kapitala. Vrednost kazalnika neto stabilnega financiranja (NSFR) na posamični podlagi se je zato leta 2024 na ravni bančnega sistema zmanjšala za 7 odstotnih točk na 167 %. Kljub temu je ostala razmeroma visoko nad minimalno regulatorno zahtevo (100 %), saj je razpoložljivost stabilnega financiranja slovenskega bančnega sistema v enoletnem obdobju za 17,5 mrd EUR presegla potrebo po njem. Nasprotno Sloveniji se je vrednost kazalnika NSFR lani do tretjega četrtletja rahlo povečala ali ostala skoraj nespremenjena v dveh tretjinah držav evrskega območja, vseeno pa Slovenija po vrednosti tega kazalnika ostaja na visokem drugem mestu (slika 4.8, desno).

Vse banke so presegle minimalno regulatorno zahtevo kazalnikov LCR in NSFR (slika 4.10, levo), vendar pa so med njimi razlike v likvidnostnih presežkih in s tem v odpornosti na tveganje financiranja še precejšnje. Predvsem zaradi zmanjšanja likvidnih sredstev na računih pri centralni banki so se vrednosti kazalnikov LCR zmanjšale pri dveh tretjinah bank, vendar so pri skoraj vseh bankah presegle vsaj dvakratnik minimalne regulatorne zahteve. Podobno kot pri LCR so se pri dveh tretjinah bank zmanjšale tudi vrednosti NSFR, vendar je imela večina bank vsaj 50 % več razpoložljivega financiranja, kot bi ga potrebovale za financiranje obveznosti v prihodnjem enoletnem obdobju. Če se bo spreminjanje strukture likvidnosti še nadaljevalo, lahko pričakujemo, da se bodo vrednosti kazalnikov likvidnosti v prihodnje še nekoliko zmanjšale. Pri tem ostaja pozorno spremljanje konkurenčnih razmer in skrbno upravljanje likvidnosti pomembno, še zlasti za banke z nekoliko nižjimi likvidnostnimi presežki.

Obseg finančnega premoženja v skladu, ki je namenjen za zavarovanje pri Evrosistemu, se je zmanjšal in ostal neobremenjen. Banke ob precejšnjem obsegu likvidnih sredstev zaenkrat nimajo potreb po dodatni likvidnosti, zato se je sklad finančnega premoženja bančnega sistema leta 2024 zmanjšal za 876 mio EUR na 2,4 mrd EUR. Ker banke od marca nimajo več obveznosti do Evrosistema, je premoženje v skladu ostalo neobremenjeno. Poleg tega imajo banke v svojih bilancah še 10,2 mrd EUR primernega premoženja za vključitev v sklad in s tem možnost pridobitve dodatne likvidnosti pri Evrosistemu, če bi jo potrebovale. Zniževanje obrestnih mer mejnega depozita ECB, ki se je začelo junija lani, je bilo povod za zmanjšanje obsega vezave likvidnih sredstev čez noč pri Evrosistemu (slika 4.10, desno) in njihovo preusmeritev v druge naložbe. Povprečen obseg vezanih sredstev čez noč je tako leta 2024 znašal 8,7 mrd EUR oziroma 0,7 mrd EUR manj kot leto prej. Ob pričakovanih nadaljnjih znižanjih obrestnih mer ECB bo verjetno tudi v prihodnje interes bank za vezavo likvidnih sredstev pri ECB manjši.

5Gospodinjstva in podjetja

5.1Gospodinjstva

Gospodinjstva so v drugi polovici leta 2024 ohranila ugoden finančni položaj. Razpoloženje slovenskih potrošnikov se je v drugi polovici leta 2024 poslabšalo, pričakovanja glede rasti cen pa so se, kljub hitremu upadanju inflacije v zadnjem letu, spet okrepila. Kreditiranje gospodinjstev se je do konca leta 2024 krepilo, med novimi posojili so še naprej prevladovala potrošniška posojila. V zadnjih treh letih se je delež potrošniških posojil v BDP povečal in bil podoben povprečju evrskega območja, medtem ko je ostal delež stanovanjskih posojil v BDP precej manjši od povprečja evrskega območja.

Razpoloženje potrošnikov ter finančno in nefinančno premoženje gospodinjstev

Razpoloženje potrošnikov se je v drugi polovici leta 2024 nekoliko poslabšalo, vendar bilo manj pesimistično kot ob koncu predhodnega leta. Po anketi o mnenju potrošnikov je bilo mnenje gospodinjstev glede sedanjega in prihodnjega finančnega stanja ob koncu leta 2024 nekoliko boljše kot ob koncu predhodnega leta, vendar so gospodinjstva postala v drugi polovici leta bolj pesimistična. Pričakovanja glede rasti cen v prihodnje so se, kljub hitrem upadanju inflacije v zadnjem letu, spet okrepila (slika 5.1, levo).  Neto plače zaposlenih pri pravnih osebah so se v letu 2024 nominalno zvišale za 3,8 %, realno pa za 1,8 %. Nominalne neto plače so se najbolj zvišale v gradbeništvu (8,2 %), kjer so povprečne neto plače med najnižjimi. Do zvišanja nominalnih in realnih neto plač je prišlo v vseh dejavnostih (slika 5.1, desno).

Delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev v BDP je ostal v tretjem četrtletju 2024 s 124,3 % precej nižji kot pri gospodinjstvih v evrskem območju (211,9 %). Finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se do zadnjega četrtletja 2024 medletno nominalno zvišala za 7,5 % na 85,3 mrd EUR. Tok finančnih sredstev gospodinjstev je v letu 2024 znašal okoli 3,5 mrd EUR, medtem ko je leta 2020 znašal okoli 5 mrd EUR (slika 5.2, levo). Prirast gotovine se je od leta 2020, ko je bil največji, močno zmanjšal, v letih 2023 in 2024 pa se je zmanjšal tudi prirast vlog. V zadnjih dveh letih so se povečali dolžniški vrednostni papirji ter naložbe v vzajemne sklade.[67] Povečanje naložb v tujini je bilo največje pri lastniškem kapitalu, gotovini ter vlogah.

Nefinančno premoženje slovenskih gospodinjstev je konec leta 2023 znašalo 155 mrd EUR ali 242,8 % BDP. Od tega so stanovanja znašala 55,1 mrd EUR, zemljišča v lasti gospodinjstev 59,1 mrd EUR, trajno blago, ki ga gospodinjstva uporabljajo za končno potrošnjo (npr. pohištvo, gospodinjski aparati, vozila in drugo trajno blago), 15,7 mrd EUR ter zaloge, 16,1 mrd EUR (slika 5.2, desno). V primerjavi z gospodinjstvi v EU je bil leta 2023 delež stanovanj in zgradb v lasti gospodinjstev v BDP v Sloveniji s 94,6 % med najnižjimi, medtem ko je v Avstriji znašal 165,6 %, v Nemčiji 182,3 %, v Italiji 162,4 % in Slovaškem 135,6 %. V letu 2022 je ta delež znašal v Sloveniji 102,3 %, v državah EU[68] pa 147,9 %.

Zadolženost in obremenjenost gospodinjstev s stanovanjskimi stroški

Večino finančnih obveznosti slovenskih gospodinjstev predstavljajo posojila. V zadnjem četrtletju 2024 so posojila predstavljala 88,0 % vseh finančnih obveznosti. Gospodinjstva so imela ob koncu leta 2024 16.237 mio EUR posojil, večino pri finančnih družbah v Sloveniji (95,1 %), od tega 13.671 mio EUR pri bankah v Sloveniji in 1.657 mio EUR pri drugih finančnih posrednikih. Pri nefinančnih družbah v Sloveniji so imela 378 mio EUR posojil, medtem ko so imela pri kreditojemalcih iz tujine 231 mio EUR posojil. Delež finančnih obveznosti slovenskih gospodinjstev v BDP (27,7 %) je precej manjši kot pri gospodinjstvih evrskega območja (59,1 %).

Kreditiranje gospodinjstev se je do konca leta 2024 krepilo, med novimi posojili pa so še naprej prevladovala potrošniška posojila. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je po najnižji (september 2023: 3,2 %) od začetka zviševanja obrestnih mer v letu 2022 zviševala in se do decembra 2024 zvišala na 6,0 %. Od začetka julija leta 2023, ko veljajo spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov, se je nadaljevalo povečano kreditiranje s potrošniškimi posojili. Njihova medletna rast se je krepila do junija 2024, ko je bila s 16,8 % najvišja, za tem pa se je pričela upočasnjevati. Decembra 2024 je znašala 13,5 %. Banke so leta 2024 odobrile tudi nekoliko več stanovanjskih posojil[69] kot v predhodnem letu. Medletna rast stanovanjskih posojil se je od novembra leta 2023, ko je z 0,5 % dosegla najnižjo večletno raven, do decembra 2024 zvišala na 3,9 % (slika 5.3, levo). V Sloveniji ostaja delež stanovanjskih posojil v BDP precej manjši od povprečja evrskega območja, medtem ko se je delež potrošniških posojil v BDP v zadnjih dveh letih spet povečal in bil podoben tistemu v evrskem območju (slika 5.3, desno).

Po anketi EU-SILC je bilo največ gospodinjstev, ki so menila, da je breme stanovanjskih stroškov veliko, v najnižjem dohodkovnem razredu (slika 5.4, levo). V letu 2024 je bil ta delež (39 %) nekoliko nižji kot v letu 2023 (42 %) in enak kot v letu 2022.   Kljub temu ostaja delež slovenskih gospodinjstev, ki so preobremenjena s stanovanjskimi stroški, ker ti presegajo 40 % njihovega razpoložljivega dohodka, s 3,5 % med nižjimi v EU (slika 5.4, desno). Ta delež je najnižji tudi zato, ker so slovenska gospodinjstva manj zadolžena kot v povprečju gospodinjstva EU. Med stanovanjske stroške namreč spada tudi stanovanjski kredit.

5.2Nefinančne družbe

Dolžniško financiranje NFD, predvsem s posojili, se je v letu 2024 zmanjšalo Nadaljnja rast imenovalcev v kazalnikih zadolženosti - lastniškega kapitala in BDP, je prispevala k njihovemu dodatnemu izboljšanju. Nizka zadolženost in zmanjšano breme financiranja ob padajočih obrestnih merah ugodno vplivata na finančni položaj NFD, ki ga krepi tudi nadaljnje naraščanje lastnih sredstev. Financiranje s posojili se je zmanjšalo predvsem pri domačih bankah, izpad tega vira pa so v veliki meri prevzeli drugi sektorji upnikov, predvsem druga podjetja v Sloveniji in nadrejene družbe v tujini. Povpraševanje po bančnih posojilih je po dveh letih proti koncu leta sicer prenehalo upadati. Prišlo pa je do rasti števila začetih stečajnih postopkov NFD, kot tudi števila družb z blokiranimi transakcijskimi računi, kar nakazuje na povečane izzive pri poslovanju NFD, posebej v izvoznem delu sektorja.

Financiranje in zadolženost NFD

V letu 2024 se je nadaljevalo upadanje dolžniškega financiranja NFD. Celotne obveznosti NFD so se sicer povečale zaradi nadaljnje rasti lastniškega kapitala, medtem ko so se dolžniške obveznosti zmanjšale. Enoletni tok lastniškega kapitala je znašal 1,6 mrd EUR, od leta 2020 pa presega 1 mrd EUR letno.[70]  NFD so se lani razdolžile skupaj za 530 mio EUR. Skupna posojila so se zmanjšala drugo leto zapored (slika 5.5, levo), komercialni krediti pa so se po padcu v letu 2023 lani le skromno povečali. V razmerju do BDP so komercialni krediti zgubili dodatne 0,8 odstotne točke (26,9 %), posojila pa 2 odstotni točki (36,8 %) (slika 5.8, desno). Padanje tega razmerja pri posojilih je prisotno že vse od leta 2010, pri komercialnih kreditih pa v zadnjih dveh letih.

Struktura obveznosti slovenskih NFD se od tistih v evrskem območju razlikuje predvsem pri deležu komercialnih kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev. Delež lastniškega kapitala v celotnih obveznostih NFD se je s 57,5 % v septembru 2024 povsem približal deležu v evrskem območju (slika 5.6, levo). Razlike ostajajo pri vseh drugih instrumentih. Slovenske NFD se v manjši meri financirajo s posojili (21,5 % v primerjavi s 26,2 % v evrskem območju), manj z izdajami vrednostnih papirjev (0,5 % v primerjavi s 3,4 %), bistveno več pa s prejetimi komercialnimi krediti (14,9 % v primerjavi z 8,2 %). Po deležu komercialnih kreditov Slovenija močno izstopa tudi v primerjavah s posameznimi državami evrskega območja: večji delež imata le Hrvaška in Slovaška (slika 5.6, desno), med ostalimi članicami EU pa še Romunija, Bolgarija in Litva.

Upadanje financiranja s posojili je prisotno predvsem pri domačih bankah, medtem ko se pri drugih sektorjih povečuje. V letu 2024 se je dodatno povečalo medsebojno financiranje s posojili med slovenskimi NFD in pri gospodinjstvih (slika 5.6, desno). Tok posojil med NFD v Sloveniji je v letih 2023 in 2024 dosegel 195 in 178 mio EUR, od gospodinjstev pa 331 in 135 mio EUR, kar je več kot so se v teh dveh letih zmanjšala posojila prejeta od domačih bank. Konkurenco bančnemu financiranju predstavljajo tudi posojila najeta pri nadrejenih družbah v tujini, ki se od leta 2021 dalje krepijo (slika 8.19 v prilogi, levo). Celoten tok posojil iz tujine je bil zaradi razdolževanja NFD pri nepovezanih podjetjih, tujih bankah in mednarodnih inštitucijah v letu 2024 sicer skromen (6 mio EUR). Pri tujih bankah, ki so v celotnem financiranju NFD s posojili udeležene s 5 %, so se v zadnjih letih razdolževale velike in srednje velike družbe, medtem ko so mikro in srednje družbe zadolženost dodatno povečale (slika 8.19 v prilogi, desno).[71]

V zadnjem četrtletju leta 2024 so banke poročale o prenehanju upadanja povpraševanja podjetij po bančnih posojilih. Upadanje povpraševanja so banke opažale v zadnjih dveh letih in je bilo bolj izrazito pri velikih podjetjih (slika 5.7, levo). Med razlogi za manjše povpraševanje po posojilih je prevladovalo notranje financiranje podjetij, ki so ga podpirali rastoči dobički v gospodarstvu (slika 5.7, desno). Konkurenca drugih bank in tudi nebančnih ponudnikov se v pogojih zniževanja obrestnih mer prav tako pojavlja kot dejavnik, ki vpliva na manjši obseg povpraševanja pri bankah.  V letu 2024 so se posojila od nebančnih ponudnikov v Sloveniji povečala za 3,2 %, v letu pred tem pa za 11,6 %.[72]

Ob nespremenjenem obsegu dolžniških obveznosti so se kazalniki zadolženosti NFD v letu 2024 dodatno izboljšali. Dolžniške obveznosti NFD se od konca leta 2022 ohranjajo pri 50,1 mrd EUR, v razmerju do BDP pa so se v letih 2023 in 2024 zmanjšale za 9,6 in 3,6 odstotne točke, do ravni 74,8 % (slika 5.8, levo). Podobno se je ob rasti lastniškega kapitala v teh dveh letih izboljšal tudi finančni vzvod, za 7,5 in 3,2 odstotne točke, na 73,0 %. K povečanju lastniškega kapitala je poleg pritoka novega kapitala v letu 2024 več kot dve tretjini prispevalo njegovo prevrednotenje (slika 8.18 v prilogi, desno), kar je ključno vplivalo na močen padec finančnega vzvoda.

Finančna sredstva NFD

Finančna sredstva NFD se povečujejo nekoliko počasneje kot v preteklih letih. Tok finančnih sredstev NFD je v zadnjem letu dosegel 2,2 mrd EUR (slika 5.9, levo), pri čemer so se povečali tako dani komercialni krediti in posojila, kot tudi gotovina in vloge. Pri danih komercialnih kreditih so se v lanskem letu okrepili krediti dani tujini, medtem ko so se krediti dani slovenskim NFD celo nekoliko zmanjšali (slika 8.19 v prilogi, levo). Pri posojilih so se, nasprotno, povečala predvsem posojila odobrena slovenskim podjetjem (NFD in samostojnim podjetnikom) (slika 8.19 v prilogi, desno). Krepitev NFD v vlogi upnika kaže na potrebo podjetij po dodatnem financiranju, ki jo banke v Sloveniji ne zapolnijo v celoti. Tako sredstva kot obveznosti NFD so se v razmerju do BDP zmanjšale, neto dolžniška finančna pozicija pa je z 72 % BDP ostala enaka kot v letu 2023 (slika 5.9, desno).

Stečaji in blokade računov NFD

Število začetih stečajnih postopkov NFD se je po petih letih upadanja v letu 2024 ponovno povečalo. Povečanje števila stečajev je bilo prisotno v večini dejavnosti, na ravni sektorja je medletno doseglo 11,4 % (slika 5.10, levo). V predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini je porast znašal med 15 in 20 %, v poslovanju z nepremičninami 27,3 %, v prometu, ki je edina dejavnost s številom novih stečajnih postopkov večjim kot v letu 2019, pa 40,8 %. Po porastu izstopa tudi dejavnost informacij in komunikacij, s 63,2%. V teh dejavnostih, z izjemo trgovine in poslovanja z nepremičninami, se je povečalo tudi število blokiranih transakcijskih računov. Na ravni sektorja NFD se je število blokad povečalo za 3,5 %, z izjemo gradbeništva pa v nobeni dejavnosti ni preseglo števila iz leta 2019 (slika 5.10, desno).

6Nebančne finančne institucije

6.1Lizinške družbe

Tveganje, ki izhaja iz lizinških družb, ocenjujemo kot nizko, s povišano tendenco tveganja. Lizinške družbe so v letu 2024 zaključile trend hitre medletne rasti novih poslov, saj so v lanskem letu sklenile nekoliko manj poslov kot leto pred tem. V okolju zniževanja obrestnih mer so se v začetku lanskega leta začele zniževati  tudi obrestne mere pri lizinških poslih. Dobičkonosnost lizinških družb se je že tretje leto zapored znižala. Okrepila sta se bilančna vsota lizinških družb in stanje lizinških poslov. Zamude lizinških poslov še naprej ostajajo na nizkih ravneh.

Lizinške družbe so v letu 2024 zaključile trend hitre medletne rasti novih poslov. Lizinške družbe so sklenile za 1,3 mrd EUR novih poslov oziroma 2,7 % manj kot v letu 2023 (slika 6.1, levo). Največji padec je bil pri poslih sklenjenih za financiranje proizvodnje opreme in strojev ter za komercialna in motorna vozila. Posli, sklenjeni za financiranje osebnih vozil, so ostali na enaki ravni kot leto pred tem. Z zamikom je nižanju ključnih obrestnih mer ECB-ja v prvem polletju 2024, prvič po tretjem četrtletju 2022, sledil upad obrestnih mer pri novoodobrenih poslih. Razlika med povprečno obrestno mero novih lizinških poslov z gospodinjstvi in povprečno obrestno mero potrošniških bančnih posojil se je v zadnjem četrtletju zopet nekoliko povečala (slika 6.1, desno). Nižanje obrestnih mer pri lizinških poslih se je odrazilo tudi v manjšem deležu novih poslov, sklenjenih s fiksno obrestno mero. Konec decembra 2024 je bilo s fiksno obrestno mero sklenjenih 46,0 % vseh poslov (slika 6.1, levo).

Slovenske lizinške družbe izvajajo pretežno finančni najem.[84] V večini financirajo nakupe vozil. Med številom novoodobrenih poslov so prevladovali posli z osebnimi avtomobili (49,7 %), sledili so posli s komercialnimi in tovornimi vozili (34,3 %), z ostalimi premičninami (9,1 %) ter s proizvodno opremo in stroji (5,9 %). Večina novih poslov je bila sklenjenih z ročnostjo od 5 do 10 let (54,5 %), sledili so posli z ročnostjo od 1 do 5 let (31,4 %). Največ novih poslov je bilo sklenjenih z gospodinjstvi (54,6 %) ter z nefinančnimi družbami (45,2 %).

Bilančna vsota lizinških družb se je okrepila. Medletno je zrasla za 4,8 % na 3,1 mrd EUR.[85] Stanje poslov je konec decembra 2024 znašalo 2,7 mrd EUR, kar predstavlja 4,5 % medletno rast (slika 6.2, levo). V stanju poslov prevladujejo posli z gospodinjstvi (59,6 %), sledijo posli sklenjeni z NFD-ji (39,8 %). Med slednjimi prevladujejo posli v prometu in skladiščenju (23,0 %) ter trgovini (20,8 %). Kakovost lizinških poslov ostaja visoka. Terjatve v zamudi nad 90 dni ostajajo stabilne, njihov delež je konec decembra 2024 znašal 0,7 % (slika 6.2, levo).

Že tretje leto zapored se dobičkonosnost lizinških družb zmanjšuje. Čeprav so lizinške družbe zabeležile 11-odstotno rast čistega prihodka od prodaje, dobičkonosnost pada (slika 6.2, desno). Še naprej zaradi višjih stroškov servisiranja dolga ter oslabitev in odpisov iz finančnega najema rastejo finančni odhodki. Dobiček družb je konec lanskega leta znašal 25,4 mio EUR in se tako medletno znižal za 33,9 %.[86]

6.2Zavarovalnice

Zavarovalnice so v letu 2024, kljub ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poslovale z visokimi dobički. V lanskem letu so v primerjavi z letom 2023 zbrale manj bruto premij, predvsem zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Leto 2024 je minilo brez večjih škodnih dogodkov, zato je bila izplačana vrednost škod precej nižja kot le-to pred tem. Kapitalska ustreznost zavarovalnic v Sloveniji ostaja visoka. Uspešno so poslovale tudi pozavarovalnice, ki so zabeležile medletno rast zbranih bruto premij in visok dobiček.

Zavarovalnice so leto 2024 začele brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar je vplivalo na padec zbranih bruto premij. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo ukinjeno in preneseno v obvezni zdravstveni prispevek. Posledično so se zbrane bruto premije medletno znižale za 12,8 % na 2,4 mrd EUR. Če upoštevamo primerjavo premij brez zdravstvenega zavarovanja, so bile zbrane bruto premije medletno višje za 10,8 %. Po vrednosti zbranih bruto premij med premoženjskimi zavarovanji prevladujejo zavarovanja vozil (28,4 %), sledi zavarovanje odgovornosti za prometne nesreče (23,7 %), zavarovanje proti požaru in drugim poškodbam premoženja (22,3 %) ter zavarovanje za primer izgube prihodkov (9,0 %). Pozavarovalnice so zbrale za 578,5 mio EUR bruto premij, 9,3 % več kot v predhodnem letu (slika 6.3. levo). Tri zavarovalnice so v skladu z Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja[87] iz leta 2023, izdale zahtevke za vračilo razlike v prihodkih. Od države so skupaj prejele 33,5 mio EUR nadomestila za povrnitev škode, ki je nastala zaradi omejitve najvišje dovoljene cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Leto je minilo brez večjih škodnih dogodkov. Manj škod so zavarovalnice izplačale tudi zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Izplačane bruto škode zavarovalnic so se medletno znižale za 38,3 % na 1,4 mrd EUR. Visok medletni padec izplačanih škod je bil pričakovan, saj je lansko leto minilo brez večjih škodnih dogodkov. Brez upoštevanja dela dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bil medletni padec škod 10,4 %. Delež izplačil iz premoženjskega dela je znašal 66,1 %, iz življenjskega pa preostalih 33,9 %. Pozavarovalnice so skupaj izplačale 314,8 mio EUR, kar je 32,4 % manj kot leto pred tem (slika 6.3, desno).

Škodni količnik zavarovalnic in pozavarovalnic se je bistveno izboljšal. Škodni količnik, ki prikazuje razmerje med bruto izplačanimi odškodninami in bruto zbranimi premijami, se je ob koncu lanskega leta pri zavarovalnicah medletno znižal (izboljšal) za 23,7 odstotne točke (oziroma za 13,7 odstotne točke brez upoštevanja zdravstvenega zavarovanja) na 57,3 %, pri pozavarovalnicah pa za 33,9 odstotne točke na 54,4 %. V odseku življenjskega zavarovanja je škodni količnik ostal na podobni ravni kot leto pred tem in znašal 74,4 %. Pri premoženjskem zavarovanju se je škodni količnik medletno znižal za 31,5 odstotnih točk na 51,2 % (slika 6.4, levo), saj ni vključeval zdravstvenega[88] dela, ki je bil v letu 2023 še prisoten pri izračunu količnika. Zaradi uredbe[89], ki je omejevala najvišjo dovoljeno ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bil škodni količnik v letu 2023 znatno višji. Brez upoštevanja zdravstvenega zavarovanja, se je škodni količnik premoženjskega zavarovanja znižal za 18,6 odstotne točke.

Rast dobička je bila visoka. Dobiček iz premoženjskih zavarovanj je dosegel 140,4 mio EUR, iz življenjskih zavarovanj pa 88,2 mio EUR. Skupaj se je medletno povečal za 367 % na 228,6 mio EUR (slika 6.4, desno). Po letu 2023, ki je bilo za poslovanje zavarovalnic polno izzivov, je bilo lansko leto z vidika poslovanja bolj ugodno. K izjemni rasti dobička so prispevale zlasti višje zavarovalne premije, veliko manjši obseg škod in dobre razmere na finančnih trgih, pri zavarovalnicah, ki so izvajale dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa tudi prej omenjena nadomestila za izpad prihodkov v letu 2023, ki so bila izplačana v lanskem letu. Dobiček pozavarovalnic je konec leta 2024 znašal 54,5 mio EUR in tako dosegel 20,2 % medletno rast. Bilančna vsota zavarovalnic je konec leta znašala 8,4 mrd EUR in je bila medletno višja za 9,1 %, medtem ko se je bilančna vsota pozavarovalnic medletno zvišala za 11,2 % na 1,6 mrd EUR.

Tudi kapitalska ustreznost zavarovalnic v Sloveniji ostaja visoka. Mediana kapitalske ustreznosti merjene s solventnostim kapitalom (količnik SCR) je konec 2024 znašala 275,5 %. Mediana kapitalske ustreznosti merjene z minimalnim zahtevanim kapitalom (količnik MCR) pa je znašala 670,3 %. Pri tem sta v tretjem četrtletju 2024 mediani obeh količnikov ostali višji kot v državah Evropskega gospodarskega prostora (slika 8.24 v prilogi).

6.3Vzajemni skladi

Globalni delniški trgi so v letu 2024 zabeležili visoke rasti, pri čemer je bila domača borza LJSE ena od najbolj donosnih. Letošnje leto pa je na finančne trge prineslo visoke ravni volatilnosti, ki jih povzročajo predvsem negotovosti glede gospodarskih posledic carinskih ukrepov ZDA. Slednje je v začetku aprila sprožilo tudi močan prodajni pritisk na vseh večjih borznih trgih. Visoka rast borznega indeksa SBI TOP v lanskem letu je pripomogla k višji likvidnosti domače borze. Domači vzajemni skladi postajajo vedno bolj pripoznan način varčevanja slovenskih gospodinjstev. V lanskem letu so zabeležili rekordno vrednost neto vplačil, izstopali so delniški skladi.

Delniški trgi so v začetku leta 2024 zabeležili nadpovprečne rasti. Rast globalnih borznih indeksov sta poganjala izrazita rast vrednosti tehnoloških podjetij ter začetek sproščanja monetarne politike, tako ECB-ja kot tudi Fed-a. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je v lanskem letu pridobil več kot 28 % vrednosti. Evropski indeks STOXX Europe 600 je dosegel 8-odstotno donosnost, medtem ko je domač borzni indeks SBI TOP dosegel kar 33-odstotno rast (slika 6.5, levo). Letošnje leto pa je na borze prineslo znatno negotovost. Carinski ukrepi ZDA in možnost nastanka trgovinske vojne zaradi odziva drugih držav so prispevali k padcu glavnih delniških indeksov.

Zaradi trenda zniževanja inflacije v evrskem območju je ECB lani štirikrat znižala ključne obrestne mere. Depozitna obrestna mera evrskega območja je konec leta 2024 tako znašala 3,0 % in je bila 100 bazičnih točk nižje kot na začetku leta. V letošnjem letu je ECB nadaljevala s sproščanjem denarne politike ter ključne obrestne mere do marca znižala še dvakrat. Fed je v lanskem letu ključne obrestne mere znižal na treh zasedanjih, prav tako za 100 bazičnih točk, na razpon med 4,25 % in 4,50 %. Na prvih dveh zasedanjih letos Fed ključnih obrestnih mer ni spreminjal.

Visoka rast borznega indeksa SBI TOP v lanskem letu je pripomogla k višji likvi-dnosti na Ljubljanski borzi. Promet brez svežnjev je v lanskem letu dosegel skupno vrednost 464,9 mio EUR, kar predstavlja 58,3-odstotno medletno rast. Promet z delnicami je znašal 444,3 mio EUR (95,6 % vsega prometa), z zakladnimi menicami 13,3 mio EUR (2,9 %), z obveznicami pa 6,7 mio EUR (1,4 %). Tržna kapitalizacija domače borze se je medletno zvišala za 8,4 % in konec decembra 2024 dosegla obseg 50,2 mrd EUR (slika 6.5, desno).

Sredstva vzajemnih skladov so ob koncu leta 2024 dosegla visoke rasti. Obseg sredstev domačih vzajemnih skladov se je medletno povečal za 30,2 % na  6,3 mrd EUR. Domači vzajemni skladi imajo največ naložb v delnicah in enotah investicijskih skladov. V primerjavi s skladi evrskega območja, ki imajo naložen precej večji delež sredstev v dolžniških vrednostnih papirjih, so domači vzajemni skladi bolj izpostavljeni tržnemu tveganju. Visoka izpostavljenost domačih vzajemnih skladov do delniških naložb je skupaj s prevrednotenji prispevala tudi k hitrejši rasti sredstev v primerjavi z evrskim povprečjem (slika 6.6, levo).

Varčevalci postajajo vedno bolj naklonjeni varčevanju v vzajemnih skladih, kar je podprto z rastjo vrednosti enot premoženja (VEP) domačih vzajemnih skladov. V lanskem letu je bila zabeležena rast števila varčevalcev, kar kaže na višjo udeležbo slovenskih gospodinjstev na finančnih trgih. Neto vplačila v vzajemne sklade so se medletno zvišala za 56,4 % in znašala rekordnih 528,0 mio EUR. Ob tem je prirast vlog nebančnega sektorja lani znašal 1,4 %  oziroma 563 mio EUR.[90] Nekoliko nižji prirast vlog bi lahko bil posledica preusmeritev sredstev v vzajemne sklade. Največji lastniki enot domačih investicijskih skladov ostajajo gospodinjstva, ki so v lanskem letu vplačala 389,0 mio EUR, kar predstavlja 73,7 % vseh neto vplačil v tem letu. NFD so lani vplačala 40,7 mio EUR, večino svojih sredstev so naložile v denarne sklade.

Delniški skladi še naprej ostajajo najbolj priljubljena vrsta skladov med vlagatelji. V delniške sklade je bilo lani vplačanih 421,3 mio EUR (79,8 % vseh neto vplačil), kar je več kot vsa neto vplačila v vse vrste vzajemnih skladov leto pred tem. Sledili so obvezniški skladi, v katere je bilo vplačanih 66,9 mio EUR (12,7 % vseh neto vplačil). Delniške naložbe domačih vzajemnih skladov imajo najvišjo izpostavljenost do delniških družb iz ZDA (55,4 %) in iz držav članic evrskega območja (25,5 %). V zadnjih dveh letih je zaradi višje rasti ameriškega indeksa S&P 500 (predvsem ameriških tehnoloških delnic) v primerjavi z evropskimi delniškimi borzami prišlo do večjega premika od delnic evrskega območja k delniškim družbam iz ZDA. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje pa so večinoma usmerjene v države evrskega območja (72,8 %).

Sredstva v upravljanju alternativnih skladov še naprej rastejo, vendar se njihova rast upočasnjuje. Sredstva alternativnih skladov s sedežem v Sloveniji so konec lanskega leta znašala 845,2 mio EUR, 12,8 % več kot konec leta 2023. Najvišjo medletno rast sredstev med vrstami alternativnih skladov so dosegli hedge skladi. Med vrstami alternativnih skladov prevladujejo skladi zasebnega kapitala (36,3 %), sledijo nepremičninski skladi (27,4 %).

7Makrobonitetna politika za bančni sistem in lizinške družbe

V Banki Slovenije tudi v letu 2025 ohranjamo preventivno naravnanost makrobonitetne politike podobno kot leto poprej. Glede na tveganja, ki pretežno izvirajo iz makroekonomskega okolja, je pomembno, da z veljavnimi instrumenti makrobonitetne politike vzdržujemo odpornost bančnega sistema. Od 1. 1. 2025 morajo banke izpolnjevati pozitivno nevtralno stopnjo proticikličnega blažilnika pri 1,0 %, sektorska blažilnika pa v višini 0,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb. Dodaten blažilnik mora izpolnjevati tudi pet drugih sistemsko pomembnih bank. Hkrati z ukrepom omejevanja kreditiranja prebivalstva spodbujamo vzdržnejše zadolževanje gospodinjstev, s čimer se povečuje odpornost posojilojemalcev in zmanjšuje kreditno tveganje bank. Od 1. 1. 2025 pa ne velja več strožje merilo, ki je določalo, kateri del izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino se lahko ugodneje tehta, saj je vstopil v veljavo CRR3, ki strožje določa ugodnejše tehtanje.

Namen makrobonitetne politike

Makrobonitetna politika je ekonomska politika, s katero identificiramo, spremljamo, ocenjujemo in zmanjšujemo ali preprečujemo sistemska tveganja za finančno stabilnost. Končni cilj makrobonitetne politike je v skladu z Zakonom o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema zaščita stabilnosti celotnega finančnega sistema, kar vključuje povečanje odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje in zmanjševanje kopičenja sistemskih tveganj, s čimer se zagotavlja trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Države EU imamo na voljo številne makrobonitetne instrumente, ki jih lahko uporabimo in prilagodimo glede na identificirana sistemska tveganja in raven odpornost finančnega sistema. Makrobonitetne instrumente lahko na splošno razvrstimo v tri glavne skupine: 1) likvidnostne instrumente, 2) kapitalske instrumente in 3) instrumente v zvezi s posojilojemalci (angl. Borrower Based Measures, BBM). Makrobonitetni instrumenti, ki vplivajo na kapital bank, so namenjeni krepitvi odpornosti bančnega sistema, makrobonitetni instrumenti, ki vplivajo na posojilojemalce, pa vzpostavljajo minimalne kreditne standarde in lahko omejijo čezmerno kreditno rast. Manj pogosto uporabljeni likvidnostni instrumenti bodisi zmanjšujejo tveganje financiranja bodisi povečujejo likvidnostno odpornost bančnega sistema. Nekateri makrobonitetni instrumenti se uporabljajo v enaki obliki po vseh državah EU, medtem ko se drugi instrumenti oblikujejo glede na specifičnosti posameznega bančnega sistema oziroma sistemskih tveganj (tabela 7.1).

Pregled makrobonitetnih politik v Evropi

Ohranjanje odpornosti bančnega sistema ob eventualnem obratu finančnega cikla ostaja ključnega pomena. Makrobonitetni organi nadaljujejo z uvajanjem novih ali prilagajanjem obstoječih ukrepov za krepitev odpornosti bank. To vključuje zviševanje stopenj sprostljivih kapitalskih blažilnikov, kot sta proticiklični kapitalski blažilnik (CCyB) in (sektorski) blažilnik sistemskih tveganj (SyRB), z namenom naslavljanja obstoječih ranljivosti in dodatne krepitve odpornosti in povečevanja manevrskega prostora makrobonitetne  z vidika Banke Slovenije.[91]politike Ti ukrepi dopolnjujejo obstoječe ukrepe na strani posojilojemalcev, ki so bili učinkoviti pri krepitvi odpornosti posojilojemalcev in so pomagali preprečiti poslabšanje kakovosti kreditov. Ta celoviti sklop politik je prispeval k večji odpornosti bančnega sektorja na vrsto neugodnih šokov, ki so prizadeli evrsko območje.[92]

Od objave zadnjega Poročila o finančni stabilnosti oktobra 2024 se je za zvišanje stopnje CCyB odločilo še pet držav (Ciper, Grčija, Poljska, Portugalska in Španija).[93] V Evropi se vse bolj uveljavlja pristop pozitivne nevtralne stopnje CCyB. Ta pristop daje prednost strokovni presoji nad mehanskim določanjem stopenj in omogoča pristojnim organom krepitev odpornosti bančnega sistema tudi v odsotnosti povečevanja cikličnih sistemskih tveganj. S tem lahko ciklična tveganja obravnavamo že v zgodnji fazi njihovega nastanka ter bolj prilagodljivo sproščamo blažilnik ob šokih, ki niso neposredno povezani z domačimi finančnimi neravnovesji. Ta pristop, vključno s Slovenijo, trenutno uporablja še 17 evropskih držav.[94] Približno polovica ostalih držav, ki tega pristopa ne uporabljajo, pa ga je pripravljena uvesti v prihodnosti.[95]

V državah članicah EU so precej razširjeni tudi makrobonitetni ukrepi na strani posojilojemalcev, ki omejujejo kreditiranje prebivalstva. Najpogostejša instrumenta omejevanja kreditiranja prebivalstva sta razmerje LTV (angl. Loan-to-Value) in razmerje DSTI (angl. Debt Service-to-Income), ki ju uporabljamo tudi pri nas. DSTI določa maksimalni znesek odplačila dolga glede na dohodek posojilojemalca ter je opredeljen kot razmerje med zneskom servisiranja dolga in dohodkom posojilojemalca, medtem ko razmerje LTV velja za vsa posojila, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino (potrošniška in stanovanjska). Drugi manj pogosti ukrepi vključujejo omejitve ročnosti posojil, omejitve razmerja DTI (angl. Debt-to-Income), ki omejuje skupno zadolženost glede na dohodek, razmerje LSTI (angl. Loan-Service-to-Income), ki za razliko od razmerja DSTI v števcu upošteva le znesek odplačila posojila in ne celotnega dolga posameznika, ter razmerje LTI (angl. Loan-to-Income), ki omejuje višino posojila glede na dohodek posameznika (Tabela 8.6).

Nekatere države imamo uveden sektorski blažilnik sistemskih tveganj. Ta ukrep se uporablja predvsem za povečevanje odpornosti bančnega sistema na strukturna sistemska tveganja, ki izhajajo iz trga stanovanjskih nepremičnin. V Sloveniji, Belgiji, Litvi, Malti, Nemčiji in na Portugalskem je tako implementiran sektorski blažilnik sistemskih tveganj, ki posebej obravnava izpostavljenost bank do posojil, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami. Avstrija, Bolgarija, Finska, Hrvaška, Romunija in Švedska pa imajo v veljavi blažilnik sistemskih tveganj, ki se uporablja za celotno izpostavljenost. Makrobonitetni organi s sektorskim blažilnikom naslavljajo tudi nekatera druga tveganja. Slovenija blažilnik uporablja tudi za posojila prebivalstvu, ki niso zavarovana s stanovanjskimi nepremičninami, Francija za izpostavljenosti do določenih NFD, Danska pa za izpostavljenosti do nepremičninskih družb.

Vsaka država članica EU enkrat letno identificira druge sistemsko pomembne banke (DSPB). Tem bankam so naloženi dodatni kapitalski blažilniki, katerih namen je absorbirati morebitne izgube bank, ki imajo ključno vlogo v nekem bančnem sistemu. Njihov propad bi predstavljal veliko tveganje za stabilnost finančnega sistema. Svet ECB je 27. novembra 2024 sprejel odločitev o uvedbi nadgrajene metodologije za določanje minimalne stopnje blažilnika za druge sistemsko pomembne banke (DSPB), ki se bo uporabljala od 1. januarja 2025 dalje.[96] Nova metodologija poleg nacionalnega pomena upošteva tudi pomen teh institucij za bančno unijo kot celoto. Cilj spremembe je zmanjšati neupravičeno raznolikost med državami, zagotoviti večjo doslednost pri kapitalskih zahtevah ter prispevati k utrjevanju finančne stabilnosti in enakih pogojev znotraj bančne unije.

Makrobonitetna politika Banke Slovenije

Ključna tveganja za slovenski bančni sistem aktivno blažimo z makrobonitetnimi instrumenti, s katerimi tudi krepimo odpornost bančnega sistema nanje. Trenutno za slovenski bančni sistem veljajo štirje makrobonitetni instrumenti. Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (DSPB), proticiklični kapitalski blažilnik (CCyB) in sektorska blažilnika sistemskih tveganj (SyRB) zahtevajo višjo raven kapitala v bankah ter s tem krepijo (kapitalsko) odpornost bančnega sistema. Makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov vzpostavljajo minimalne kreditne standarde, hkrati pa so usmerjene v blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda ter tako zmanjšujejo kreditno tveganje.

Proticiklični kapitalski blažilnik

Proticiklični kapitalski blažilnik služi kot zaščita bančnega sistema pred morebitnimi izgubami ob materializaciji kreditnega tveganja. Njegova vloga je krepitev odpornosti bančnega sistema v času naraščanja cikličnih sistemskih tveganj. V primeru uresničitve kreditnega tveganja blažilnik omogoča, da bančni sistem pokrije izgube z akumuliranim kapitalskim blažilnikom, zgrajenim zaradi aktivne makrobonitetne politike. S tem zmanjšujemo verjetnost prekomernega krčenja kreditiranja realnega gospodarstva v primeru materializacije tveganj.

Banka Slovenije je leta 2023 uvedla koncept pozitivne nevtralne stopnje CCyB. Njen glavni namen je zagotoviti, da ima bančni sistem na voljo zadosten kapital, ki ga je mogoče sprostiti ob pojavu tveganj, ki niso nujno povezana s prekomerno kreditno rastjo in akumulacijo domačih neravnovesij, ampak so posledica materializacije tveganj izven finančnega oziroma bančnega sistema.[97] Drugi razlogi za uvedbo tega pristopa vključujejo: nestanovitnost podatkovnih serij, negotovost pri merjenju cikličnih tveganj ter časovni zamik pri njihovem ocenjevanju in grajenju proticikličnega blažilnika. Za oceno faze finančnega cikla in standardiziranega oziroma nevtralnega okolja tveganj uporabljamo obstoječi nabor posameznih kazalnikov tveganj, sestavljeni indikator in indikator nevtralnega okolja.

V letu 2025 ohranjamo CCyB za izpostavljenosti v Republiki Sloveniji v višini 1,0 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Finančni cikel namreč vztraja v nevtralnem okolju tveganj. Banke morajo to zahtevo izpolnjevati od 1. 1. 2025 dalje.

Makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov

Makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov so namenjene ublažitvi in preprečitvi čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda gospodinjstev. Opredeljujejo minimalne kreditne standarde stanovanjskih in potrošniških posojil ter služijo kot strukturne varovalke za vzdržno zadolževanje gospodinjstev v vseh fazah finančnega cikla.

V Sloveniji uporabljamo štiri makrobonitetne instrumente v zvezi s posojilojemalci. To so: 1) omejitev razmerja med stroškom servisiranja dolga in dohodkom potrošnika (DSTI), 2) omejitev razmerja med zneskom posojila in vrednostjo nepremičnine (LTV), 3) omejitev ročnosti potrošniških posojil ter 4) omejitev razmerja med zneskom premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti in vrednostjo finančnih instrumentov, s katerimi je kredit zavarovan (LTC).[98] V tem poglavju prikazujemo glavne značilnosti potrošniških in stanovanjskih posojil v zadnjih letih ter na tej podlagi podajamo oceno ustreznosti trenutne kalibracije makrobonitetnih instrumentov.

V zadnjem letu se je povprečno razmerje DSTI povečalo predvsem pri potrošniških posojilih. Pri stanovanjskih posojilih se to razmerje povečuje že dlje časa, v zadnjem letu pa ostaja stabilno. Kljub povečanju ostaja razmerje DSTI na vzdržnih ravneh, saj so potrošniki s potrošniškimi posojili v zadnjih dveh letih za poplačilo dolga namenili povprečno 27,7 % dohodka[99], medtem ko so potrošniki s stanovanjskimi posojili za odplačilo dolga namenili povprečno 34,0 % dohodka. V zadnjih letih se povečuje delež novih posojil z DSTI nad 30 % in do 50 %, to velja tako za potrošniška kot za stanovanjska posojila. Pri potrošniških posojilih posli z DSTI med 40 % in 50 % predstavljajo le okoli 16 % vseh novih posojil, pri stanovanjskih posojilih pa kar tretjino novih poslov. Največ potrošniških posojil je sicer odobrenih z DSTI nad 20 % in do 30 %, pri stanovanjskih posojilih pa prevladujejo posojila z DSTI nad 30 % in do 40 %.

Opazimo lahko, da imajo zlasti pri potrošniških posojilih komitenti, ki so mlajši od 25 let in starejši od 65 let v povprečju nižji DSTI kot ostali komitenti. Povprečni DSTI preostalih starostnih skupin se ne razlikuje bistveno, nekoliko nižji je le pri komitentih, ki spadajo v starostni razred med 55 in 65 let. Po prilagoditvi makrobonitetnega ukrepa v letu 2023, se je delež obeh vrst posojil, ki so bila odobrena potrošnikom z dohodkom manjšim ali enakim 76 % bruto minimalne plače povečal, a ostaja zelo nizek. Glavnina posojil je še naprej odobrenih potrošnikom s poročanim dohodkom večjim od povprečne neto plače in manjšim ali enakim 1,5 kratniku povprečne neto plače.

Pri porazdelitvi ročnosti novih posojil je prišlo do manjših sprememb. Pri porazdelitvi ročnosti novih potrošniških posojil se je v zadnji polovici leta rahlo povečal delež posojil z ročnostjo med 5 in 7 let in ročnostjo med 7 in 10 let, do večjih sprememb pa v zadnjih letih ne prihaja (slika 7.3, levo). Delež odstopanj potrošniških posojil od najdaljše ročnosti ne presega dovoljene kvote odstopanj. Pri porazdelitvi ročnosti stanovanjskih nepremičnin je opaziti določene spremembe (slika 7.3, desno). Delež stanovanjskih posojil z ročnostjo med 15 – 20 let se je z letom 2021, ob zmanjšanju deleža posojil z ročnostjo nad 20 let, precej povečal in še vedno predstavlja glavnino novih stanovanjskih posojil. Po številu je večina stanovanjskih posojil odobrena z ročnostjo do 15 let, v znesku pa ta posojila predstavljajo okoli 30 % mase novih posojil. Povprečna ročnost stanovanjskih posojil se je v zadnjem letu malenkost podaljšala, saj je bilo v zadnjih nekaj četrtletjih odobrenih več stanovanjskih posojil z ročnostjo nad 20 let.

Delež odstopanj od omejitve razmerja DSTI ne presega dovoljene ravni. Ob prilagoditvi makrobonitetnih instrumentov so imele banke nekaj težav z izračunom dovoljenih odstopanj od razmerja DSTI, vendar so do konca leta 2023 te težave odpravile. Pri potrošniških posojilih je v zadnjem četrtletju 2024 delež odstopanj dosegel maksimalno dovoljeno raven.

Razmerje LTV se je tudi v drugi polovici leta 2024 rahlo povečalo. Povprečni LTV pri posojilih za primarno nepremičnino v Q4 2024 znaša okoli 67 %, medtem ko znaša povprečni LTV za sekundarno nepremičnino 58 %. Povečal se je tudi delež odstopanj od priporočenega razmerja LTV, odstopanje od priporočenega razmerja LTV pa je pogostejše pri posojilih za sekundarno nepremičnino. V letu 2024 je v primeru primarne nepremičnine od priporočila LTV odstopalo povprečno 11 % vseh posojil zavarovanih s stanovanjsko nepremičnino, v primeru sekundarne nepremičnine pa povprečno 27 % vseh posojil zavarovanih s stanovanjsko nepremičnino (slika 8.23). Povprečno razmerje DTI ostaja pri potrošniških posojilih stabilno, medtem ko se je pri stanovanjskih posojilih po uvedbi zavezujočih makrobonitetnih instrumentov leta 2019 znižalo, v zadnjih dveh letih pa spet malce povišalo. Porazdelitev razmerja DTI pokaže, da se v letu 2024 povečuje delež potrošnikov z DTI večjim ali enakim 3, pri potrošniških posojilih in delež potrošnikov z DTI večjim ali enakim 8, pri stanovanjskih posojilih (slika 8.24). Povprečna ročnost potrošniških posojil se je v zadnjih letih rahlo povečala, vendar ostaja na vzdržnih ravneh. Tudi delež odstopanj od omejitve ročnosti ostaja stabilen pri okoli 11 %.

Na podlagi analize tveganj in prikazanih značilnosti posojil potrošnikom ocenjujemo, da je kalibracija makrobonitetnih instrumentov trenutno še ustrezna. Potrošniki za odplačilo dolga namenijo vedno večji delež dohodka, kljub temu povprečno razmerja DSTI ostaja na vzdržnih ravneh, dodatno pa k zmanjšanju tveganja prispeva dejstvo, da je bilo od leta 2022 dalje več kot 95 % potrošniških in stanovanjskih posojil odobrenih s fiksno obrestno mero.

Blažilnik sistemskih tveganj

Od leta 2023 sta v veljavi dva sektorska blažilnika sistemskih tveganj (SyRB). Zahteve po vzdrževanju SyRB v Republiki Sloveniji, ki jih morajo banke izpolnjevati od 1. 1. 2025, znašajo: (i) 0,5 % za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami in (ii) 0,5 % za vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb, razen izpostavljenosti iz točke (i).

Druge sistemsko pomembne banke

V skladu z 242. členom Zakona o bančništvu najmanj enkrat letno preverimo izpolnjevanje meril za druge sistemsko pomembne banke (DSPB) ter s tem povezano ustreznost določenih stopenj blažilnika za DSPB.[100] Pri identifikaciji DSPB sledimo metodologiji EBA, pri določanju višine blažilnika za DSPB in razvrščanju bank v razrede z enakim blažilnikom pa je primarni kriterij ocena sistemske pomembnosti banke. Zaradi pravne združitve bank SKB in NKBM je bilo v letu 2024 identificiranih pet DSPB, ena manj kot lani. V okviru redne analize sistemske pomembnosti bank je pri dveh bankah prišlo do spremembe blažilnika: pri eni (združeni) banki se je blažilnik povečal za 0,25 odstotne točke, pri drugi pa zmanjšal za enako vrednost. Ocene in stopnja blažilnika za identificirane DSPB so objavljene na naši spletni strani.

124Opustitev izvajanja diskrecije iz člena CRR

V skladu s spremembami, ki jih je prinesla novela CRR3, se opušča uporaba diskrecije iz člena 124 CRR, ki omogoča strožjo obravnavo izpostavljenosti, zavarovanih z nepremičninami, pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Banka Slovenije je namreč kot organ za makrobonitetni nadzor, imenovan za izvajanje 124. člena CRR v skladu z 11. členom ZBan-3, v preteklosti določila strožje merilo za ugodnejšo obravnavo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije. Do konca leta 2024 je bila določba v zvezi s tem opredeljena v 4. členu Sklepa o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije, in sicer se je lahko ugodneje tehtal samo del izpostavljenosti, ki ni presegal 60 % tržne vrednosti stanovanjske nepremičnine. CRR3 je znižala prag, ki določa, kolikšen del izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino, se lahko tehta ugodneje, in sicer z 80 % na 55 % vrednosti stanovanjske nepremičnine (sedaj strožje merilo). Zaradi tega določba iz 4. člena Sklepa o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije ni bila več relevantna in se je črtala.

S CRR3 se je za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, poleg zgoraj omenjenega znižanja praga za ugodnejše tehtanje izpostavljenosti, znižala tudi utež tveganja, in sicer s 35 % na 20 % (po novem se delu izpostavljenosti do 55 % vrednosti stanovanjske nepremičnine dodeli utež tveganja 20 %). Na podlagi analiz tveganj na nepremičninskem trgu ter pričakovanih izgub iz naslova izpostavljenosti, zavarovanih z nepremičninami, smo ocenili, da spremembe, ki jih je prinesla novela CRR3, ne bodo bistveno zmanjšale odpornosti na sicer zmerna tveganja, ki izvirajo z nepremičninskega trga. Zato za zdaj strožja ureditev od predvidene v noveli CRR3 v trenutni fazi ni potrebna, hkrati pa ne izključujemo možnosti, da v Banki Slovenije v prihodnje ne bi zvišali uteži tveganja ali določili strožja merila, v kolikor bi ocenili, da v CRR3 določene uteži tveganja ne bi bile ustrezne (oz. ne bi odražale dejanskih tveganj).[101]

8Priloga

Tabela 8.3: Bilanca stanja na izbrane časovne preseke (2004), slovenski bančni sistem

Vir: Banka Slovenije.

Tabela 8.4: Izkaz poslovnega izida bank (2018 – 2024), slovenski bančni sistem

Vir: Banka Slovenije.

Tabela 8.5: Izbrani kazalniki poslovanja bank (2011-2024), slovenski bančni sistem

Opomba: MFP – marža finančnega posredništva.

Vir: Banka Slovenije.

Anketa o bančnih posojilih (Bank Lending Survey), 4. četrtletje 2024

8.1Opis kratic

Kratice

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

APP Asset Purchase Programme (program nakupa vrednostnih papirjev)

ATVP Agencija za trg vrednostnih papirjev

AZN Agencija za zavarovalni nadzor

BDP Bruto domači proizvod

BLS Bank Lending Survey (anketa o bančnih posojilih za evrsko območje)

BS Banka Slovenije

CB Centralna banka

CCyB Counter-cyclical capital buffer (proticiklični kapitalski blažilnik)

CET1 Navadni lastniški temeljni kapital

CPRS Climate Policy Relevant Sectors (podnebno relevantni sektorji)

CRD Capital requirements directive (Direktiva o kapitalskih zahtevah)

CRR Capital requirements regulation (Uredba o kapitalskih zahtevah)

DORA Digital Operational Resilience Act (Zakon o digitalni operativni odpornosti)

DSPI Druge sistemsko pomembne institucije

DSTI Razmerje med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom kreditojemalca (angl. debt service to income)

EBA European Banking Authority (Evropski bančni organ)

EBITDA Earnings before interest, taxes, depreciation, and amortization (dobiček iz poslovanja pred amortizacijo)

ECB Evropska centralna banka

EGP Evropski gospodarski prostor

EO Evrsko območje, Evropska monetarna unija,

ESRB European Systemic Risk Board (Evropski odbor za sistemska tveganja)

EU Evropska unija

EURIBOR Medbančna obrestna mera, po kateri si reprezentativne banke iz evrskega območja medsebojno ponujajo depozite

 Eurostat Statistical Office of the European Communities

EWS Sistem zgodnjega opozarjanja (ang. early warning system)

Fed Ameriška centralna banka (ang. Federal Reserve System)

GURS Geodetska uprava Republike Slovenije

HICP Harmonised Index of Consumer Prices

ILAAP Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti

IRS Interest rate swap (obrestna zamenjava)

IS Investicijski sklad

KDD Centralna klirinško depotna družba, d.d.

KOS Koeficient obračanja sredstev

LCR Liquidity coverage ratio (količnik likvidnostnega kritja)

LIBOR London Interbank Offered Rate

LTRO Long-Term Refinancing Operation (dolgoročne operacije refinanciranja)

LTV Razmerje med zneskom posojila in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje (angl. loan-to-value ratio)

MCR Minimalna kapitalska rezerva

MDS Mednarodni denarni sklad

MSRP Mednarodni standardi računovodskega poročanja

NFD Nefinančne družbe

NIS 2 Vseevropska horizontalna zakonodaja o kibernetski varnosti

NPE Non-performing exposures (nedonosne izpostavljenosti)

NSFR Net stable funding ratio (Količnik neto stabilnega financiranja)

ODR Operacija dolgoročnega refinanciranja

OECD Organisation for Economic Co-operation and Development

PEPP Pandemic emergency purchase programme (izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji)

PMI Purchasing Managers' Index (kazalnik nabavnih menedžerjev)

P2G Kapitalska smernica drugega stebra (Pillar 2 Guidance)

RCP Representative Concentration Pathways (potek vsebnosti toplogrednih plinov)

ROE Return on Equity (donos na kapital)

RWA Risk weighted assets (tveganju prilagojena aktiva)

RTS Regulativni tehnični standardi

S&P Standard and Poor's

SCR Solventnostna kapitalska rezerva

SDW Statistical Data Warehouse

SRI Kazalnik sistemskih tveganj

SKZ Skupna kapitalska zahteva

SyRB Systemic Risk Buffer (blažilnik sistemskega tveganja)

SURS Statistični urad Republike Slovenije

Tier1 Temeljni kapital

Tier2 Dodatni kapital

TLTRO Targeted Longer-Term Refinancing Operations (usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja)

TPA Tveganju prilagojena aktiva (angl. Risk Weighted Assets: RWA)

ZBan-3 Zakon o bančništvu

ZIUOPOK Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev

ZOPVTKK Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih

ZRSZ Zavod republike Slovenije za zaposlovanje

Zadnji podatek za evrsko območje je na voljo za Q3 202