Zgodba o evru

Svet Evropske unije je 11. julija 2006 odobril prošnjo Slovenije, da v letu 2007 vstopi v evrsko območje.

Uvedba evra v Sloveniji

Slovenija je evro uvedla kot prva od desetih držav, ki so se Evropski uniji (EU) pridružile 1. maja 2004. 1. januarja 2007 je tako evro v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo, in sicer po nepreklicno določenem tečaju 1 EUR = 239,640 SIT. Od 15. januarja 2007 je v Sloveniji mogoče plačevati samo z evrskimi bankovci in kovanci; do vključno 14. januarja 2007 je namreč potekalo t. i. obdobje dvojnega obtoka, ko so se pri gotovinskem plačevanju lahko uporabljali tudi tolarski bankovci in kovanci. Tolarske bankovce je v Banki Slovenije mogoče zamenjati brez časovne omejitve, tolarske kovance pa je bilo možno zamenjati do 3. januarja 2017.

Faze uvedbe evra v Sloveniji

Predpristopna faza

(do pristopa k EU, to je do 1. maja 2004)

• Izpolnitev kriterijev za članstvo v EU.

• Prevzem predpisov, ki se nanašajo na ekonomsko in monetarno unijo (EMU).

• Začetek posvetovanj o sodelovanju v ERM II in centralnem tečaju (oziroma centralni pariteti).

Faza po pristopu k EU do vključitve v ERM II

(od 1. maja 2004 do vključitve v ERM II 28. junija 2004)

• Sodelovanje v EMU kot država članica z odstopanjem glede uvedbe evra.

• Politika deviznega tečaja je zadeva skupnega interesa.

• Banka Slovenije postane del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) – guverner Banke Slovenije je član Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB).

• Upoštevanje pravil o koordinaciji ekonomskih politik v EMU.

Sodelovanje v ERM II

(od 28. junija 2004)

• Politika deviznega tečaja je osredotočena na stabilnost tečaja glede na evro.

• Evropska komisija in ECB pripravita konvergenčno poročilo:

  • konvergenčno poročilo Evropske komisije

  • konvergenčno poročilo ECB

• Nepreklicna določitev tečaja tolarja pri zamenjavi z evrom po odločitvi, da Slovenija lahko uvede evro

Uvedba evra 

(1. januarja 2007)

• Tečaj zamenjave med tolarjem in evrom začne veljati (1 EUR = 239,640 SIT).

• Uvedba evra kot zakonitega plačilnega sredstva.

• Banka Slovenije postane del Evrosistema, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so uvedle evro (guverner Banke Slovenije je član Sveta ECB).

Zgodovina uvedbe evra – ključni dogodki

Faze uvedbe evra v državah, ki so evro uvedle prve

V skladu s scenarijem uvedbe nove skupne valute – evra, ki je bil potrjen na zasedanju Evropskega sveta v Madridu decembra 1995, je potekala uvedba evra v naslednjih fazah:

Evro je bil uveden 1. januarja 1999 kot knjižni denar v enajstih državah članicah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija), pozneje, 1. januarja 2001, pa je bil uveden tudi v Grčiji, tako da je dvanajst držav članic EU sestavljalo evrsko območje. Valute teh držav so postale t. i. podenote evra (tečaji valut teh držav v razmerju do evra so začeli nepreklicno veljati 1. januarja 1999 za enajst držav članic, za Grčijo pa 1. januarja 2001). Javni dolg teh držav je bil denominiran v evrih, prav tako so na novo valuto prešli finančni trgi teh držav; tudi centralnobančne operacije teh držav so se začele izvajati v evrih.

V prehodnem obdobju od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2001 so potekale priprave na dokončno zamenjavo valut držav evrskega območja in uvedbo evrskih bankovcev in kovancev. Bankovci in kovanci nacionalnih valut držav evrskega območja so ohranili status zakonitega plačilnega sredstva.

Evrski bankovci in kovanci so prišli v obtok 1. januarja 2002. Sledilo je obdobje, ko so bili v obtoku bankovci in kovanci valut držav evrskega območja ter novi evrski bankovci in kovanci. To obdobje je bilo t. i. obdobje dvojnega obtoka – trajalo je do 28. februarja 2002, v nekaterih državah je bilo tudi krajše, odvisno od odločitve posamezne države evrskega območja in glede na njihove nacionalne scenarije za zamenjavo domače gotovine. V tem obdobju se je lahko plačevalo s starimi bankovci in kovanci ter evrskimi bankovci in kovanci. Stari bankovci in kovanci so se postopoma umikali iz obtoka in po preteku obdobja dvojnega obtoka so bili v teh državah zakonito plačilno sredstvo le evrski bankovci in kovanci. V obdobju dvojnega obtoka (najpozneje do 28. februarja 2002) so lahko posamezniki v evrskem območju pri poslovnih bankah zamenjali stare bankovce za evrske bankovce in evrske kovance brez dodatnih stroškov (navadno je to veljalo le za stranke banke oziroma do določenega zneska, npr. v Avstriji je bil najvišji znesek menjave 50.000 ATS, na Irskem je bil najvišji znesek 635 EUR) in v nekaterih državah tudi po preteku tega obdobja (v nekaterih državah do konca junija 2002, v nekaterih do konca decembra 2002), vendar so poslovne banke ponekod zaračunavale stroške.

Po obdobju dvojnega obtoka stari bankovci in kovanci niso bili več plačilno sredstvo in jih je zdaj mogoče zamenjati le pri centralnih bankah evrskega območja. Do 31. marca 2002 je bilo mogoče bankovce drugih držav evrskega območja tudi brezplačno zamenjati pri centralnih bankah držav evrskega območja (npr. pri avstrijski centralni banki tudi DEM, ITL ...).

Od 1. januarja 2002 so stare nacionalne valute držav evrskega območja prenehale obstajati v obliki knjižnega denarja. Vsi bančni računi podjetij ali posameznikov v evrskem območju so bili avtomatsko preračunani na evro najpozneje do 31. decembra 2001. Sklicevanje na enoto nacionalne valute v določbah, pogodbah, plačilnih instrumentih (razen bankovcev in kovancev) in drugih aktih s pravnim učinkom, veljavnih 31. 12. 2001, se šteje za sklicevanje na evro v skladu z menjalnim razmerjem.

Nacionalni scenariji zamenjave gotovine v evrskem območju