Boj proti ponarejanju in statistika o ponaredkih

Boj proti ponarejanju

Boj proti ponarejanju denarja je evropska skrb in je v pristojnosti različnih mednarodnih in nacionalnih organov. V nacionalnih centrih za analizo bankovcev in kovancev, ki so ustanovljeni v vsaki članici Evropske unije, ter v skupnem Centru za analizo ponarejenega denarja, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB), skrbno pregledujejo zasežene ponarejene bankovce in kovance.

Pridobljene informacije se hranijo v skupni podatkovni bazi in se delijo s pristojnimi nacionalnimi in drugimi organi, ki sodelujejo v boju proti ponarejanju denarja. ECB tesno sodeluje tudi z Europolom, Interpolom in Evropsko komisijo. 

Evrske bankovce pred ponarejanjem ščitijo zaščitni elementi, ki so izdelani z najsodobnejšo tehnologijo. Več o tem lahko izveste v e-izobraževanju Banke Slovenije.

Preverjanje pristnosti in ponaredki

Tudi v Sloveniji se vsako leto pojavljajo primeri ponarejanja gotovine, potencialne žrtve pa so predvsem posamezniki, ki si prejete gotovine ne ogledajo natančno ali pa slabo poznajo osnovne značilnosti pristnih bankovcev in kovancev.

Za preverjanje pristnosti bankovcev in njihovih zaščitnih elementov ne potrebujemo posebnih pripomočkov, saj lahko to storimo s preprosto metodo OTIP-POGLED-NAGIB, ki je opisana na spletnem mestu ECB. Pristnost kovancev pa preverjamo s preprosto metodo OTIP-POGLED. Obe omenjeni metodi in tudi druge metode so predstavljene v e-izobraževanju Banke Slovenije.

Če vrnete v obtok bankovec ali kovanec, za katerega sumite, da je ponarejen, storite kaznivo dejanje, saj  izdelava, distribucija in vnovčenje ponarejenih bankovcev in kovancev predstavlja kaznivo dejanje!

Kaj storiti, če sumite, da je bankovec ali kovanec ponarejen?

Če sumite, da je bankovec ali kovanec ponarejen, natančno preverite njegove zaščitne elemente z metodo OTIP-POGLED-NAGIB oz. OTIP-POGLED. Če je mogoče, preverite tudi dodatne zaščitne elemente (za preverjanje teh so potrebni dodatni pripomočki). Bankovec ali kovanec primerjajte s pristnim in iščite razlike, nikoli podobnosti. Če ste po temeljitem pregledu še vedno v dvomih glede pristnosti bankovca ali kovanca, ga ne sprejmite, ampak pokličite policijo (telefonska številka 113).

Kaj storimo, če sem prejeli ponarejen bankovec ali kovanec in tega nismo takoj opazili?

Če ste bankovec ali kovanec, ki se vam zdi ponarejen, že vzeli, takoj pokličite policijo (telefonska številka 113). Poskušajte si zapomniti, kdaj, kje in od koga ste prejeli bankovec oziroma kovanec. Te informacije so pogosto zelo koristne pri iskanju izdelovalcev in razpečevalcev ponaredkov.

Ponarejene in sumljive bankovce in kovance je treba izročiti policiji. Če se pozneje ob analizi izkaže, da je bil bankovec oziroma kovanec pristen, bo lastnik prejel njegovo protivrednost. 

Statistika o ponaredkih

Ponarejeni evrski bankovci v letu 2025 - Evrosistem 

Leta 2025 je bilo v obtoku na ravni Evrosistema zaseženih okoli 444.000 ponarejenih evrskih bankovcev, kar je, glede na število vseh evrskih bankovcev v obtoku, ena najnižjih ravni doslej in predstavlja 20 % znižanje števila ponaredkov v primerjavi z letom 2024. Na milijon pristnih evrskih bankovcev je bilo iz obtoka zaseženih le 14 ponaredkov, kar je, z izjemo pandemskih let 2021 in 2022, najnižje število od uvedbe evra naprej. Verjetnost prejema ponarejenega evrskega bankovca tako ostaja nizka, kar pomeni, da so evrski bankovci še naprej varno in zaupanja vredno plačilno sredstvo.

V letu 2025 sta bila še vedno najpogosteje ponarejana bankovca apoena 20 € in 50 €. Skupaj sta predstavljala okoli 80 % vseh iz obtoka zaseženih ponaredkov.

Tabela 1: Porazdelitev ponaredkov evrskih bankovcev po apoenih na ravni Evrosistema v letu 2025 

Od zaseženih ponarejenih evrskih bankovcev jih je bilo 96,8 % zaseženih v državah evrskega območja, 2,2 % v državah članicah EU zunaj evrskega območja in 1,0 % drugod po svetu.

Ponarejena evrska gotovina v letu 2025 – Slovenija 

V letu 2025 je bilo v Sloveniji v obtoku zaseženih 1.672 ponarejenih evrskih bankovcev, kar je približno 42 % več kot v letu 2024. Kljub povečanju, ostaja število zaseženih ponaredkov v obtoku v Sloveniji relativno nizko, saj se glede na število neto izdanih bankovcev ponaredek v povprečju pojavi približno na vsakih 360.000 neto izdanih bankovcev.

V letu 2025 se je povečalo število zaseženih evrskih bankovcev apoenov 50 € in 100 €, za skoraj polovico pa se je zmanjšalo število zaseženih ponarejenih evrskih bankovcev apoena 200 €. Skupna vrednost zaseženih ponarejenih evrskih bankovcev v Sloveniji je lansko leto znašala 140.935 EUR, kar je za približno 28 % več kot v letu 2024.

Tabela 2: Porazdelitev ponaredkov evrskih bankovcev po apoenih v Sloveniji v letu 2025 

V letu 2025 je bilo v Sloveniji v obtoku zaseženih tudi 4.859 ponarejenih evrskih kovancev, kar je približno 27 % manj kot v letu 2024. Najpogosteje ponarejen evrski kovanec ostaja kovanec za 2 €.

Tabela 3: Porazdelitev ponaredkov evrskih kovancev po apoenih v Sloveniji v letu 2025

Upoštevajoč število neto izdanih pristnih evrskih bankovcev in kovancev, je delež ponaredkov v obtoku v Sloveniji zelo majhen.