Mehanizem reševanja bank

Uradni začetek procesa reševanja banke se začne, ko sanacijski ukrepi niso bili uspešni in težave banke niso odpravljene.

Pred nadaljnjimi postopki reševanja se preveri, ali so težave banke tolikšne, da propada oziroma obstaja verjetnost, da bo propadla. Med glavnima pokazateljema sta: likvidnostne težave (banka ni sposobna poravnavati svojih obveznosti, ko te zapadejo) in nesolventnost (v poslovanju banke se je nakopičilo toliko izgub, da so njena sredstva manjša od njenih obveznosti). Obstajajo tudi drugi povodi za odločitev, da banka propada ali bo verjetno propadla – na primer odvzem bančne licence zaradi različnih dejavnikov ali javnofinančna pomoč, pri čemer se kot pomoč banki ne štejejo sredstva oziroma pomoč, ki jih ta prejme z namenom, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani stabilnost finančnega sistema.

Sledi preverjanje možnosti, ali se banka lahko reši s pomočjo nadzorniških ali zasebnih ukrepov – likvidnostna pomoč oziroma dokapitalizacija, ki jo zagotovi banka sama, brez pomoči regulatorja. Če to ni mogoče, nadaljnjo obravnavo banke prevzame reševalni organ.

Pred nadaljevanjem dejavnosti reševalni organ preveri, ali obstaja javni interes za reševanje banke. Kriteriji presoje so: a) ali banka zagotavlja katero od kritičnih funkcij oziroma storitev za ekonomijo, b) kakšen je vpliv morebitnega propada banke na finančno stabilnost v državi in na porabo javnofinančnih sredstev ter c) vpliv na druge upnike in dolžnike banke. Če bi bile negativne posledice prenehanja banke v luči omenjenih dejavnikov prevelike, govorimo o pozitivnem javnem interesu za reševanje. Pozitivni javni interes je ključni element celotnega procesa reševanja, od njega je odvisno, ali se nadaljuje postopek reševanja banke ali pa se za banko uvede postopek prenehanja, ki v praksi pomeni začetek postopka prisilne likvidacije.

Z uvedbo postopka prisilne likvidacije se zaustavi tekoče poslovanje banke, sklad jamstva za vloge zagotovi izplačilo zajamčenih vlog v zakonskem roku, preostali upniki banke pa so poplačani iz unovčenega premoženja banke.

Če je presoja javnega interesa pozitivna, se začnejo aktivnosti za rešitev banke. Pri tem se zasledujejo naslednja načela:

1. delničarji banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo izgube,

2. za delničarji banke, ki je v postopku reševanja, krijejo izgube drugi imetniki kapitalskih instrumentov te banke, in nato preostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev do subjekta reševanja v običajnem insolvenčnem postopku,

3. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, se praviloma zamenjata, razen če je glede na okoliščine za uresničitev ciljev reševanja ustrezno, da upravljalni organ in višje vodstvo v celoti ali delno ohranita funkcijo,

4. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, morata zagotoviti vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja,

5. odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke se uveljavlja v skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti,

6. upniki istega prednostnega razreda so obravnavani enakovredno, razen kadar ta zakon določa drugače,

7. noben upnik banke ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki,

8. zajamčene vloge so v celoti zaščitene.

Za reševanje bank so na voljo različni ukrepi – odpis in konverzija kapitala in kvalificiranih obveznosti (t. i. bail in), prodaja banke ali dela njenih sredstev, ustanovitev premostitvene banke oziroma izločitev in prenos dela sredstev. Njihova uporaba je odvisna od razlogov za propad, poslovnega modela banke, strukture bančnega sistema in razmer na trgu.

Banka Slovenije je skladno s Smernicami EBA za organe za reševanje o objavi menjalnega mehanizma za odpis in konverzijo ter reševanje s sredstvi upnikov (EBA/GL2023/01) pripravila dokument Mehanizem izvedbe odpisa in konverzij ter izmenjave pri reševanju s sredstvi upnikov.

Pri reševanju banke je pomemben omejevalni dejavnik časovna komponenta – v današnjem času banke poslujejo 24x7, z višanjem stopnje digitalizacije pa je odvisnost drugih subjektov v ekonomiji od operativnosti bank zelo visoka. Zato je vse ukrepe treba sprejeti v zelo kratkem času – v času t. i. reševalnega vikenda. Tako se zmanjšajo motnje v delovanju gospodarstva, banka pa začne normalno poslovati.

Enotni sklad za reševanje

Enotni sklad za reševanje (angl. Single Resolution Fund; SRF) je v lasti Enotnega odbora za reševanje (SRB), ki je odgovoren za učinkovito in dosledno delovanje Enotnega mehanizma za reševanje (Single resolution mechanism; SRM).

Enotni odbor za reševanje omenjeni sklad uporablja le za namene zagotavljanja učinkovite uporabe instrumentov za reševanje in izvajanja pooblastil za reševanje ter v skladu s cilji reševanja in načeli, ki urejajo reševanje. Sklad se ne uporablja neposredno za pokrivanje izgub oziroma za dokapitalizacijo subjekta reševanja. Polni se v skladu s pravili o prenosu sredstev, zbranih na nacionalni ravni v sklad, kot so določena v Sporazumu o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje. Ciljna raven Enotnega sklada za reševanje predvideva doseganje razpoložljivih finančnih sredstev sklada v višini vsaj 1 % zneska zajamčenih vlog vseh kreditnih institucij z dovoljenjem v vseh sodelujočih državah članicah, do 1. januarja 2024.

V Enotni sklad za reševanje vplačujejo prispevke vse banke, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Več o vplačilih bank v Enotni sklad za reševanje si lahko preberete na spletnih straneh Enotnega odbora za reševanje.

Sklad za reševanje bank

V Banki Slovenije smo na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank (ZOSRB) leta 2015 vzpostavili poseben nacionalni sklad za reševanje bank.

Skladno z določili 62. člena novele Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1B) Sklad za reševanje bank nadaljuje poslovanje kot Sklad za likvidacijo bank, ustanovna sredstva, ki so bila vplačana v sklad za reševanje bank, pa se štejejo kot vplačila v sklad za likvidacijo bank.

Letna poročila Sklada za reševanje bank

Vplačana denarna sredstva po posameznih bankah (vplačila na dan 30. 3. 2015)

Sklad za likvidacijo bank 

Sklad se financira s prispevki bank in hranilnic s sedežem v Republiki Sloveniji. Sredstva sklada se lahko uporabijo za financiranje izvajanja ukrepov prisilne likvidacije, ki jih izrečemo v Banki Slovenije, in sicer za:

• vplačilo ustanovnega kapitala družbe za prevzem sredstev, ustanovljene v skladu z 212. členom Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1), kadar je neto vrednost premoženja banke, ki se prenaša, višja ali enaka neto vrednosti obveznosti banke, ki se prenašajo na družbo za prevzem sredstev z uporabo instrumenta izločitve sredstev;

• plačilo nadomestila banki, kadar sklad kot prevzemnik z uporabo instrumenta prodaje poslovanja prevzame sredstva, pravice in obveznosti banke, ki je v postopku prisilne likvidacije;

• posojila, garancije, jamstva ali druga zavarovanja, dana v zvezi z ukrepi prisilne likvidacije

• posojilo Skladu za jamstvo vlog, vzpostavljenemu na podlagi Zakona o sistemu jamstva za vloge, za namene zagotavljanja likvidnost za izplačilo zajamčenih vlog.

Ciljna raven sredstev v skladu, ki predstavlja premoženje bank in ga ločeno od ostalega premoženja upravljamo v Banki Slovenije, znaša 3,0 % vseh zajamčenih vlog Republiki Sloveniji na dan 30. septembra 2014. Banke so ustanovna sredstva v višini 1,3 % zajamčenih vlog zagotovile z vplačanimi ustanovnimi denarnimi sredstvi, poleg tega pa morajo biti sposobne skladu kadarkoli zagotoviti denarna sredstva v višini 1,7 % zajamčenih vlog, zato morajo oblikovati t.i. likvidne naložbe, v obliki in na način, kot to ureja Sklep o likvidnih naložbah za namen sklada za reševanje.

Naložbena politika in stroški upravljanja sklada

Naložbeno politiko za upravljanje sredstev sklada določimo v Banki Slovenije, in sicer tako, da je zagotovljena varnost, nizko tveganje in visoka likvidnost sredstev sklada za likvidacijo bank. Svet Banke Slovenije je s Sklepom o naložbeni politiki in stroških upravljanja sklada za likvidacijo bank določil naložbeno politiko sklada za likvidacijo bank in nabor stroškov upravljanja, ki jih v skladu z ZRPPB-1 Banka Slovenije pokriva v breme premoženja sklada.

Od 1. januarja 2019 v Banki Slovenije sredstva sklada upravljamo v skupnem skladu, skupaj s sredstvi sklada za jamstvo vlog. Po zakonu bo sklad za likvidacijo bank prenehal z delovanjem 31. decembra 2030.

Sprejeti ukrepi

2022: Sberbank banka, d. d. – ukrepi za reševanje