Jamstvo za vloge

Do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge so upravičene vloge fizičnih oseb, fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, samostojnih podjetnikov in pravnih oseb – podjetij.

V primeru samostojnih podjetnikov posameznikov ter drugih fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, gre za fizične osebe, ki tako v zasebni kot poslovni sferi uporabljajo enako davčno številko ter imajo lahko po zakonu za oba namena odprt le en račun. Zato se tudi v primeru morebitnih ločenih vlog vse vloge takšnih subjektov združijo in se jih obravnava skupaj, torej na osebo in ne po računu. 

Pomembno:

Do jamstva v sistemu jamstva za vloge niso upravičene vloge naslednjih vlagateljev:

1. vloge, ki se glasijo na prinosnika ‒ vključno z vlogami, za katere banka do dneva izdaje odločbe o nerazpoložljivosti

2. vlog ni pridobila ustreznih podatkov za identifikacijo dejanskih upravičencev,

3. vloge bank in investicijskih podjetij ter drugih finančnih institucij,

4. vloge zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov,

5. vloge kolektivnih naložbenih podjemov,

6. vloge pokojninskih skladov in pokojninskih družb,

7. vloge držav in centralnih bank ter vloge subjektov, ki so uporabniki (posredni ali neposredni) državnega proračuna,

8. vloge lokalnih skupnosti in vloge neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna lokalnih skupnosti.

Kot vloga, za katero velja jamstvo do 100.000 evrov, se šteje skupno stanje terjatev, ki jih ima imetnik vloge (vlagatelj) do posamične banke ali hranilnice in ki izhaja iz pozitivnih stanj sredstev na računu vlagatelja ter jih mora banka vlagatelju vrniti skladno z zakoni in pogodbami. 

Gre zlasti za sredstva, ki jih ima vlagatelj pri banki na podlagi pogodb o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita in potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir. 

Zajamčena vloga se izračuna na presečni datum za izračun jamstva in vključno z obrestmi do tega datuma ne presega 100.000 evrov.

Priporočamo, da vlagatelji svoji banki posredujejo vse potrebne podatke za identifikacijo upravičencev do vlog, ki naj bodo nato tudi redno ažurirani.

 Pomembno:

Zakon določa, da se kot vloga ne štejejo terjatve vlagatelja do banke, ki imajo eno od naslednjih lastnosti: 

• izhajajo iz finančnih instrumentov (edino, če gre za varčevalni produkt, za katerega obstaja ustrezno potrdilo, ki se glasi na ime, in ki obstaja 2. julija 2014),

• glavnica se ne izplača po nominalni vrednosti,

• glavnica se izplača v nominalni vrednosti samo, če obstaja poroštvo, garancija ali drugo podobno pogodbeno jamstvo banke ali tretje osebe,

• se štejejo kot dolžniški vrednostni papir banke ali izvirajo iz naslova akceptov in menic banke,

• se lahko na podlagi dogovora ali predpisa uporabijo izključno za poplačilo obveznosti vlagatelja do banke,

• se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke, skladno z Uredbo (EU) št. 575/2013.

Zakon o sistemu jamstva za vloge določa, da se kritje zajamčene vloge izplača v evrih. Če je vloga vlagatelja denominirana v drugi valuti, se ta pretvori v evro po deviznem tečaju Banke Slovenije na presečni datum za izračun jamstva. 

Skrbniški račun je račun, ki ga odpre določena pooblaščena oseba za račun ene ali več oseb kot dejanskih upravičencev, pri čemer se sredstva na tem računu v skladu z zakonom obravnavajo ločeno od drugih sredstev pooblaščene osebe.

V skladu s petim odstavkom 7. člena Zakona o sistemu jamstva za vloge (v nadaljevanju ZSJV) se sredstva na skrbniškem računu v deležu, ki pripada posameznemu dejanskemu upravičencu, upoštevajo kot del vloge tega dejanskega upravičenca, če so bili banki predloženi podatki za identifikacijo tega upravičenca. Če podatki o dejanskih upravičencih do sredstev na skrbniškem računu niso sporočeni banki, se skrbniški račun za namene tega zakona obravnava kot vloga na prinosnika.

V skladu s šestim odstavkom 7. člena ZSJV se sredstva na skrbniškem računu, s katerimi na podlagi predpisa razpolaga določena oseba kot zastopnik ali upravitelj za račun skupnosti, ki je vzpostavljena na podlagi predpisa in nima samostojne pravne osebnosti, ne glede na prejšnji odstavek, štejejo kot terjatev skupnosti do višine kritja iz prvega odstavka 10. člena ZSJV.

Primer:

V skladu z 42. členom Stanovanjskega zakona mora upravnik večstanovanjske stavbe zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Upravnik odpre ločen račun za sredstva rezervnega sklada v svojem imenu in za račun skupnosti etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe. 

Pri računu rezervnega sklada, ki ga odpre upravnik za skupnost etažnih lastnikov, gre za poseben skrbniški račun iz šestega odstavka 7. člena ZSJV. Dejanski upravičenec je v tem primeru skupnost, kjer posamezni člani nimajo individualne pravice, da zahtevajo izplačilo vplačanih sredstev, ampak ta pravica pripada izključno skupnosti kot celoti. Posameznih etažnih lastnikov ni mogoče obravnavati kot dejanskih upravičencev v zvezi s sredstvi rezervnega sklada, ki jih upravnik vodi na ločenem računu, ampak se kot dejanski upravičenec do teh sredstev šteje skupnost etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe. Zato za namene jamstva za vloge po ZSJV tudi ni potrebna identifikacija posameznih etažnih lastnikov, kot sicer velja za druge skrbniške račune, ampak zadošča identifikacija skupnosti.

Sredstva na ločenem računu, ki ga odpre upravnik za potrebe rezervnega sklada, se torej štejejo kot vloga, katere dejanski upravičenec je posamezna skupnost etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe. Vloga je upravičena do jamstva v višini 100.000 evrov. 

Sredstva na ločenem računu rezervnega sklada posamezne skupnosti etažnih lastnikov se obravnavajo ločeno od (lastne) vloge upravnika in od drugih sredstev, ki jih upravnik vodi za druge skupnosti etažnih lastnikov. V primeru aktiviranja jamstva za vloge bi se kritje izplačalo upravniku kot pooblaščencu za račun skupnosti etažnih lastnikov.

Če upravnik opravlja upravniške storitve za več večstanovanjskih stavb, mora za sredstva rezervnega sklada voditi knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo. Če ima upravnik pri isti banki odprtih več ločenih transakcijskih računov rezervnega sklada – račun za vsako od skupnosti etažnih lastnikov –, so sredstva na vsakem od teh računov zajamčena kot samostojna vloga, in sicer do višine 100.000 evrov. Če pa upravnik pri banki odpre en sam transakcijski račun za vodenje sredstev rezervnega sklada za različne večstanovanjske stavbe, se tak račun za namen jamstva za vloge lahko šteje kot skrbniški račun za sredstva več dejanskih upravičencev (tj. skupnosti etažnih lastnikov). V skladu s petim odstavkom 7. člena ZSJV se (združena) sredstva na takšnem skrbniškem računu v znesku, ki pripada posamezni skupnosti kot dejanskemu upravičencu, upoštevajo kot samostojna vloga te skupnosti, ki je zajamčena do višine 100.000 evrov. Pri tem morajo biti banki pravočasno predloženi podatki, ki omogočajo identifikacijo posameznih skupnosti etažnih lastnikov (določene večstanovanjske stavbe), katerih sredstva so združena na skrbniškem računu, ter višina sredstev, do katerih je posamezna skupnost upravičena. Če banki ni predložena identifikacija posameznih skupnosti, sistem jamstva za vloge za njihova sredstva ne jamči. Nasprotno, če upravnik pri banki odpre več transakcijskih računov za vodenje sredstev rezervnega sklada za skupnost etažnih lastnikov ene večstanovanjske stavbe, velja jamstvo do 100.000 evrov na skupnost etažnih lastnikov te večstanovanjske stavbe, saj se sredstva obravnavajo kot ena vloga, katere dejanski upravičenec je skupnost etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe.

Ne. Izjema je le, če so obveznosti do banke zapadle pred presečnim datumom za izračun jamstva ali na ta dan in se ta obveznost, skladno z veljavnimi pogodbami ali predpisi, lahko pobota s terjatvijo vlagatelja iz zajamčene vloge. Pri tem je pomembno določilo zakona, da morajo banke pred sklenitvijo pogodbe vlagatelja obvestiti, ali se njegova obveznost do banke lahko pobota s terjatvijo iz naslova izplačila zajamčene vloge.

Primer: 

Oseba ima pri banki odprt transakcijski račun, na katerem je 3.500 EUR, hkrati ima pri isti banki varčevalni račun, na katerem je zbranih 90.000 EUR, ter kredit v višini 80.000 EUR. V tem primeru zajamčena vloga pri tej banki znaša 93.500 EUR (90.000 + 3.500). Kredit oziroma obveznosti vlagatelja do banke se ne odštejejo od prihrankov te osebe oziroma ne vplivajo na višino zajamčenih vlog, razen v primerih, kot so navedeni zgoraj. 

Zakon določa, da so v sistemu jamstva za vloge, do zneska 500.000 EUR, torej nad zneskom 100.000 EUR, do jamstva upravičena sredstva, ki so neposredna posledica:

• nakupa oziroma prodaje stanovanjske nepremičnine (vključno s subvencijo mladi družini za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja iz nacionalne stanovanjske varčevalne sheme),

• izplačila iz naslova socialnega, zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja,

• izplačila invalidnin,

• izplačila odškodnin v zvezi s storjenimi kaznivimi dejanji,

• izplačila denarne pomoči, izplačane zaradi naravne ali druge nesreče (razen pomoči, izplačane v zvezi z opravljanjem dejavnosti),

• izplačila odškodnine neupravičeno obsojenim in priprtim, denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, in odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (razen odškodnine za izgubljeni dohodek),

• izplačila premoženjskega zavarovanja za škodo na osebnem premoženju,

• izplačila solidarnostne in podobne pomoči ob smrti, preživnine na podlagi sodne odločbe ali dogovora o preživljanju ter nadomestila preživnine,

• izplačila odpravnine ob upokojitvi ali odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov.

Našteta izplačila bo vlagatelj v primeru propada banke dobil izplačane v celoti, če so mu bila nakazana največ 6 mesecev pred izdajo odločbe Banke Slovenije o nerazpoložljivosti vlog. 

Da. Do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji so upravičene vloge, ki so vplačane pri banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji. 

Vloge, ki jih ima vlagatelj pri različnih bankah, se pri izračunu zajamčenega zneska ne seštevajo. Višina jamstva se ugotavlja v okviru vlog, ki jih ima vlagatelj pri posamezni banki.

Vloge v bankah iz držav članic EU, ki bančne storitve v Republiki Sloveniji opravljajo prek podružnice ali neposredno, so zajamčene po sistemu zajamčenih vlog v državi članici, kjer je sedež banke, saj vsi sistemi jamstva za vloge držav EU zagotavljajo enake bistvene pogoje glede jamstva. 

V Sloveniji vloge sprejema ena podružnica banke iz države EU. 

Banka, ki se bo združila z drugo banko, mora najmanj en mesec pred združitvijo o tem obvestiti svoje vlagatelje. Opozoriti jih mora, da bodo zaradi združitve bank združene tudi vloge posameznega vlagatelja in da lahko presežejo znesek kritja zajamčene vloge 100.000 evrov. Vlagatelj, čigar skupna vloga preseže znesek kritja, lahko ne glede na pogodbena določila in brez dodatnih stroškov zahteva od banke izplačilo upravičene vloge, vključno z vsemi obrestmi in drugimi koristmi do dneva izplačila vloge. Vlagatelj lahko to zahtevo uveljavlja tri mesece po prejemu obvestila o združitvi.

REDNO LETNO INFORMIRANJE: Banka vlagatelju zagotovi informacije o sistemu jamstva za vloge vsaj enkrat letno.

REDNI IZPISKI STANJA TERJATEV: Zakon tako določa, da mora biti v rednem izpisku o stanju terjatve vlagatelja do banke navedena informacija, ali je terjatev upravičena do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge. Dodan mora biti tudi sklic na spletno mesto, kjer so podrobne informacije o sistemu jamstva za vloge.

PRED SKLENITVIJO POGODBE O DEPOZITU: Informacije o sistemu jamstva za vloge mora zagotoviti banka vlagatelju pred sklenitvijo pogodbe o vlogi. Vlagatelj mora v obliki, ki je dogovorjena za sklepanje pogodbe, potrditi, da je seznanjen z informacijami. Banka mora vlagatelju, če to zahteva, informacije zagotoviti v pisni obliki.

Kako so javnost in vlagatelji obveščeni, da ima konkretna banka težave in bo sprožen sistem jamstva za vloge?

Sistem jamstva za vloge se aktivira na podlagi odločbe Banke Slovenije o nerazpoložljivosti vlog, ki jo Banka Slovenije javno objavi na:

• spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (www.ajpes.si),

• na spletnem mestu Banke Slovenije (www.bsi.si),

• v vsaj dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na območju celotne države.

Da. Obveščeni so z obvestilom. Banka Slovenije mora v največ petih delovnih dneh po objavi odločbe o nerazpoložljivosti vlog objaviti na svoji spletni strani (www.bsi.si) in na spletni strani AJPES (www.ajpes.si) obvestilo vlagateljem, kjer so navedeni:

• naziv izplačilne banke; torej banke, ki ji bo Banka Slovenije kot upravljavka sistema za jamstvo vlog nakazala sredstva za poplačilo vlagateljev in prek katere bodo vlagatelji prišli do svojih zajamčenih vlog,

• datum, od katerega bodo lahko vlagatelji prišli do vlog, 

• obvestilo, da bodo vloge izplačane v evrih, in menjalni tečaji, ki se uporabljajo pri pretvorbi terjatev iz drugih valut,

• najmanjši znesek vloge, ki bo izplačan (ne bodo izplačane vloge, ki so nižje kot stroški izplačila in se z njimi zadnjih 24 mesecev ni zgodila nobena transakcija),

• morebitni stroški pri izplačilni banki, ki jih bo ta zaračunala vlagateljem po preteku določenega obdobja (Banka Slovenije bo za prvih šest mesecev določila, koliko največ sme izplačilna banka zaračunavati vlagateljem, po 6 mesecih pa bo banka uveljavila svoje cene),

• pouk vlagateljem, kako lahko uveljavijo pravice v zvezi z zajamčeno vlogo, in

• informacije vlagateljem glede prijave njihovih terjatev v stečajnem postopku. 

V kolikšnem času lahko vlagatelj propadle banke spet razpolaga s svojo zajamčeno vlogo?

Sistem jamstva za vloge izplača kritje zajamčene vloge najpozneje v sedmih delovnih dneh po presečnem datumu za izračun jamstva (dan objave odločbe Banke Slovenije o nerazpoložljivosti vlog na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES)).

Pomembno: 

V določenih primerih začnejo roki za izplačilo zajamčenih vlog teči od drugih datumov. 

Primer: Če je vloga predmet pravnega spora v okviru sodnega postopka, začne rok teči od dneva pravnomočnosti poravnave ali odločitve o zadevi, ali če na podlagi razpoložljivih informacij ni jasno, ali ima vlagatelj pravico do izplačila: od dneva, ko vlagatelj predloži ustrezne podatke o upravičenosti. (Več: 17. člen ZSVJ).

Da. Zakon določa, da se izplačilo ne izvede, če v 24 mesecih pred presečnim datumom za izračun jamstva ni bilo nobene transakcije, povezane z vlogo, in je hkrati njena vrednost nižja, kot bi bil strošek izplačila te vloge. 

Prav tako vlagatelj ni upravičen do izplačila zajamčene vloge iz sistema jamstva za vloge, če vloga izvira iz poslov, zaradi katerih je bil storilec pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma.

Izplačilo zajamčenih vlog do višine 100.000 evrov izvede Banka Slovenije po uradni dolžnosti, zato vlaganje zahtevkov ni potrebno. 

Če vlagatelji uveljavljajo za izplačilo zneskov nad 100.000 evrov, pa je za ta del treba vložiti zahtevek. Banka Slovenije vlagatelje obvesti o načinih in rokih vlaganja tovrstnih zahtevkov. 

Banka Slovenije določi izplačilno banko, prek katere dobijo izplačane vloge vlagatelji banke, ki sama ni več sposobna izplačati vlog. Vlagatelji so o tem, katera banka je izplačilna, obveščeni v obvestilu. 

Banka Slovenije kot upravljavec sistema jamstva za vloge iz virov financiranja sklada za jamstvo vlog izplačilni banki nakaže sredstva za izplačilo vlog – in sicer v rokih, da so izpolnjene zahteve za izplačilo vlog (več v odgovoru na vprašanje V kolikšnem času lahko vlagatelji propadle banke spet razpolagajo s svojo zajamčeno vlogo?). Hkrati ji zagotovi podatke o zajamčenih vlogah in vlagateljih, ki so upravičeni do vlog, ter navodila. 

Sestavni del aktivnosti Banke Slovenije, kot upravljavca sistema jamstva za vloge, je tudi redno testiranje delovanja, s katerim Banka Slovenije preverja usposobljenost vseh deležnikov v postopku izplačila zajamčenih vlog. 

Da. Zakon izrecno določa, da so zaupni vsi podatki o posameznih vlagateljih, ki jih ima Banka Slovenije za namene upravljanja sistema jamstva za vloge.