1Povzetek gibanj v finančnih računih v zadnjem letu

Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec prvega četrtletja 2026 znašale 442,6 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 23,2 mrd EUR. Najbolj so se povečale terjatve gospodinjstev (za 8,3 mrd EUR), tujine (za 5,3 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 4,3 mrd EUR), medtem ko so se najbolj povečale obveznosti nefinančnih družb (za 8,3 mrd EUR), tujine (za 7,2 mrd EUR), in bank (za 4,5 mrd EUR).

Okrepila se je rast najetih posojil nefinančnih družb, ki so se povečala za 1,2 mrd EUR, najbolj pri domačih bankah in v tujini.

Centralna banka je izboljšala neto finančni položaj do države (za 782 mio EUR), poslabšala pa do tujine (za 769 mio EUR).

Banke so nadaljevale z okrepljeno posojilno aktivnostjo v odnosu do gospodinjstev, tujine in nefinančnih družb, na drugi strani pa močno povečale obveznosti iz vlog (za 2,9 mrd EUR).

Nadaljevala se je rast danih posojil drugih finančnih posrednikov, ki so se povečala za 234 mio EUR in dosegla 3,9 mrd EUR.

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi so povečali terjatve iz lastniških (za 697 mio EUR) in dolžniških vrednostnih papirjev (za 323 mio EUR).

Država je močno zmanjšala vloge, predvsem pri centralni banki, ter zmanjšala tudi obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev. Primanjkljaj države je v zadnjem letu znašal 2,1 mrd EUR oziroma 2,9 % BDP.

Finančna sredstva gospodinjstev so se močno povečala, in sicer za 8,3 mrd EUR, kar je največ doslej, pri čemer so največjo rast zabeležile naložbe v lastniški kapital, ki so se povečale za 4,9 mrd EUR.

Nadaljevalo se je povečevanje finančnih sredstev tujine, še bolj pa njenih obveznosti, zato se je primanjkljaj finančnih sredstev nad obveznostmi dodatno povečal za 2 mrd EUR in znašal 10 mrd EUR.

2Nefinančne družbe

Finančna sredstva nefinančnih družb so konec prvega četrtletja 2026 znašala 79,3 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 4,3 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so znašale 28,1 mrd EUR in so se povečale za 2,6 mrd EUR (1,1 mrd EUR zaradi transakcij), pri čemer je bilo 72 % naložb v lastnem sektorju. Druge terjatve so se povečale za 283 mio EUR in so dosegle 28 mrd EUR. Največ terjatev je bilo v obliki komercialnih kreditov in predujmov (78 %), od tega 52 % do tujine in 37 % v lastnem sektorju. Obseg vlog se je povečal za 1,1 mrd EUR in dosegel 13,7 mrd EUR, pri čemer je bilo 86 % vlog pri domačih bankah, kjer je bila zabeležena tudi večina rasti.

Obveznosti nefinančnih družb so znašale 133,6 mrd EUR in so se povečale za 8,3 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so dosegle 78,9 mrd EUR in so narasle za 7 mrd EUR, od tega 1,3 mrd EUR zaradi transakcij. Največji lastniki so bili gospodinjstva (28 %), nefinančne družbe (26 %), tujina (25 %) in država (17 %). Nefinančne družbe so imele 27,5 mrd EUR drugih obveznosti. Največ obveznosti je bilo iz komercialnih kreditov in predujmov (68 %), od tega 47 % do tujine in 43 % v lastnem sektorju. Okrepila se je rast najetih posojil, ki so se povečala za 1,2 mrd EUR (najbolj pri domačih bankah) in dosegla 26,7 mrd EUR, od tega 41 % pri domačih bankah in 29 % v tujini.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 54,3 mrd EUR in se je zaradi neto negativnih vrednostnih sprememb povečal za 4 mrd EUR, predvsem do gospodinjstev (za 3,1 mrd EUR) in države (za 1,6 mrd EUR). Medsebojne terjatve in obveznosti nefinančnih družb so predstavljale 45 % finančnih sredstev in 27 % obveznosti.

3Centralna banka

Finančna sredstva centralne banke so konec prvega četrtletja 2026 znašala 33 mrd EUR in so se v zadnjem letu zmanjšala za 1,6 mrd EUR. Centralna banka je imela naložbe v dolžniške vrednostne papirje (51 %) in vloge (42 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se močno zmanjšale in znašale 16,9 mrd EUR. Obsegale so državne (62 %) in tuje vrednostne papirje (38 %), pri čemer so se naložbe v državne papirje zmanjšale za 2 mrd EUR, v tuje pa povečale za 273 mio EUR. Centralna banka je imela 13,9 mrd EUR terjatev iz vlog (večino iz naslova terjatev v sistemu Target[1]).

Obveznosti centralne banke so znašale 33,1 mrd EUR in so se zmanjšale za 1,6 mrd EUR. Obveznosti iz gotovine so dosegle 7,4 mrd EUR, največ do gospodinjstev. Obveznosti iz vlog so znašale 24,6 mrd EUR, od tega 51 % do tujine, 28 % do bank in 21 % do države. Nadaljevalo se je povečevanje vlog tujine (za 1,3 mrd EUR, večinoma obveznosti do Evrosistema iz prilagoditve evrobankovcev[2]), vloge države pa so se močno zmanjšale (za 2,9 mrd EUR).

Neto finančni položaj centralne banke se je izboljšal do države (za 782 mio EUR), poslabšal pa do tujine (za 769 mio EUR).

4Druge denarne finančne institucije

Finančna sredstva bank[3] so konec prvega četrtletja 2026 znašala 59,7 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 3,6 mrd EUR. Vrednost danih posojil je dosegla 32,7 mrd EUR[4] oziroma 55 % naložb, od tega največ gospodinjstvom (46 %) in nefinančnim družbam (34 %). Visoka posojilna aktivnost bank se je še dodatno okrepila. Posojila so se povečala za 2,9 mrd EUR, najbolj gospodinjstvom (za 1,1 mrd EUR), tujini (za 980 mio EUR) in nefinančnim družbam (za 597 mio EUR). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 596 mio EUR (predvsem kot posledica neto nakupov tujih vrednostnih papirjev) in dosegle 14,2 mrd EUR, pri čemer je bilo 75 % naložb v tujih in 21 % v državnih vrednostnih papirjih. Banke so imele 9,6 mrd EUR terjatev iz gotovine in vlog (večina do centralne banke).

Obveznosti bank so dosegle 60 mrd EUR in so se povečale za 4,5 mrd EUR. Najpomembnejši vir sredstev bank so predstavljale prejete vloge[5] v znesku 45,9 mrd EUR, od tega je bilo vlog gospodinjstev 64 %, vlog nefinančnih družb pa 25 %. Ob nadaljnji rasti vlog so se te povečale za 2,9 mrd EUR, od tega vloge gospodinjstev za 1,8 mrd EUR. Kapital bank se je povečal za 1,3 mrd EUR, predvsem prek vrednostnih sprememb, in je dosegel 8,6 mrd EUR. Največji delež v kapitalu sta imeli tujina (68 %) in država (20 %). Obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev so znašale 4,1 mrd EUR.

Neto finančni položaj bank se je izboljšal do tujine (za 909 mio EUR), poslabšal pa do gospodinjstev (za 916 mio EUR), nefinančnih družb (za 483 mio EUR) in države (za 360 mio EUR).

5Drugi finančni posredniki

Finančna sredstva drugih finančnih posrednikov so konec prvega četrtletja 2026 znašala 15,8 mrd EUR in so v zadnjem letu porasla za 1,1 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 9,7 mrd EUR in so se povečale za 624 mio EUR. Največ naložb so imeli v tujino (63 %) in nefinančne družbe (30 %). Nadaljevala se je rast danih posojil, ki so se povečala za 234 mio EUR in dosegla 3,9 mrd EUR, od tega največ gospodinjstvom (48 %) in nefinančnim družbam (41 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 159 mio EUR in dosegle 1,2 mrd EUR, pri čemer je bilo 90 % naložb v tujih vrednostnih papirjih. Vloge so porasle za 110 mio EUR in so znašale 666 mio EUR, od tega 86 % pri domačih bankah.

Obveznosti drugih finančnih posrednikov so znašale 15,9 mrd EUR in so se povečale za 1,2 mrd EUR. Vrednost lastniškega kapitala je dosegla 11,8 mrd EUR in se je zvišala za 1 mrd EUR. Najpomembnejša postavka v lastniškem kapitalu so bile enote investicijskih skladov (64 %), predvsem v lasti gospodinjstev (64 %) ter zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (26 %). Vrednost investicijskih skladov se je povečala za 1,1 mrd EUR in dosegla 7,6 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 522 mio EUR, vrednostne spremembe pa 600 mio EUR. Nadaljevalo se je umirjeno zadolževanje drugih finančnih posrednikov. Najeta posojila so se povečala za 216 mio EUR in dosegla 3,8 mrd EUR, od tega 55 % pri domačih bankah in 31 % v tujini.

6Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančna sredstva zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so konec prvega četrtletja 2026 znašala 15,5 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,2 mrd EUR. Največ finančnih sredstev so imeli naloženih v dolžniške vrednostne papirje (7,8 mrd EUR), predvsem v tuje (85 %) in državne (11 %). Povečale so se naložbe v tuje (za 441 mio EUR) in zmanjšale v državne vrednostne papirje (za 91 mio EUR). Naložbe v lastniški kapital so dosegle 6,2 mrd EUR in so se povečale za 697 mio EUR, predvsem zaradi vrednostnih sprememb. Največ naložb so imeli v tujini (45 %), investicijskih skladih (34 %) in zavarovalnih družbah (13 %). Vloge so znašale 349 mio EUR, od tega 89 % pri domačih bankah.

Obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so znašale 16,6 mrd EUR in so se povečale za 1,9 mrd EUR. Zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljali največji del obveznosti (11,6 mrd EUR) in so se povečali za 848 mio EUR. V njihovi strukturi je znašal delež pokojninskih pravic 52 %, življenjskih zavarovanj 31 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 18 %. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se zaradi vrednostnih sprememb povečale za 1 mrd EUR in dosegle 4,4 mrd EUR. Najpomembnejši lastniki so bili država (41 %), tujina (24 %) ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi (20 %).

7Država

Finančna sredstva države so konec prvega četrtletja 2026 znašala 48 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 809 mio EUR. Država je imela 24,3 mrd EUR naloženih v lastniški kapital, največ v nefinančne družbe (56 %) in v lastni sektor (24 %). Naložbe so se zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečale za 3,3 mrd EUR. Vloge so se zmanjšale za 3,3 mrd EUR (predvsem pri centralni banki) in dosegle 12,2 mrd EUR, od tega 41 % pri centralni banki, 31 % v tujini, 21 % v lastnem sektorju in 7 % pri domačih bankah. Druge terjatve so znašale 5,7 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (54 %) in znotraj lastnega sektorja (20 %), ter so se povečale za 261 mio EUR. Terjatve iz posojil so dosegle 3 mrd EUR, od tega 52 % do tujine, 17 % do bank in 12 % do nefinančnih družb..

Obveznosti države so znašale 58,9 mrd EUR in so se povečale za 188 mio EUR. Država je imela 34,8 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, največ do tujine (56 %) in centralne banke (30 %). Obveznosti so se zmanjšale do centralne banke (za 2 mrd EUR), povečale pa do tujine (za 865 mio EUR). Transakcije so znašale ­–1,1 mrd EUR, vrednostne spremembe pa ­–264 mio EUR. Najeta posojila so se povečala za 318 mio EUR in dosegla 7,6 mrd EUR, od tega 72 % v tujini in 21 % pri domačih bankah. Druge obveznosti so znašale 6,6 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (43 %), tujine (18 %) in znotraj lastnega sektorja (17 %), ter so se povečale za 432 mio EUR.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 10,9 mrd EUR in se je zmanjšal za 621 mio EUR, primanjkljaj v transakcijah pa je dosegel 2,1 mrd EUR oziroma 2,9 % BDP.

8Gospodinjstva

Finančna sredstva gospodinjstev so konec prvega četrtletja 2026 znašala 96,1 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 8,3 mrd EUR (največje povečanje do sedaj). Vloge so dosegle 32,9 mrd EUR, od tega 89 % v domačih bankah, ter so se povečale za 2 mrd EUR, terjatve iz gotovine pa so znašale 8,4 mrd EUR. Naložb v lastniški kapital je bilo za 36,3 mrd EUR, največ v nefinančne družbe (60 %), tujino (20 %) in domače investicijske sklade (13 %). Naložbe so se povečale za 4,9 mrd EUR, pri čemer so neto nakupi znašali 913 mio EUR. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so narasle za 638 mio EUR, na 10,3 mrd EUR, v njihovi strukturi so prevladovale pokojninske pravice (58 %), sledila so življenjska zavarovanja (36 %) in rezervacije iz neživljenjskih zavarovanj (6 %). Druge terjatve so se povečale za 255 mio EUR in dosegle 4,8 mrd EUR, od tega 65 % do nefinančnih družb in 22 % do države.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 20,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 1,4 mrd EUR. Najeta posojila so narasla za 1,3 mrd EUR in dosegla 17,8 mrd EUR, pri čemer je bilo 84 % posojil najetih pri domačih bankah in 10 % pri drugih finančnih posrednikih.

Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je povečal za 6,9 mrd EUR, na 75,9 mrd EUR, največji je bil do nefinančnih družb (25,8 mrd EUR), bank (14,8 mrd EUR) in tujine (13,4 mrd EUR). Presežek v transakcijah je dosegel 2,6 mrd EUR ter je bil največji do tujine (988 mio EUR) in bank (796 mio EUR).

9Tujina

Finančna sredstva tujine so konec prvega četrtletja 2026 znašala 94,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 5,3 mrd EUR. Največ naložb je imela tujina v lastniški kapital, ki se je povečal za 2,1 mrd EUR (od tega za 1 mrd EUR prek transakcij), na 28 mrd EUR. Večina teh naložb je bila usmerjena v nefinančne družbe (71 %), sledile pa so naložbe v banke (21 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, med katerimi prevladujejo državni papirji, so dosegle 23,4 mrd EUR in so se okrepile za 987 mio EUR, predvsem zaradi neto nakupov. Terjatve iz vlog so se povečale za 1,4 mrd EUR in dosegle 15,3 mrd EUR, od tega največ do centralne banke (predvsem iz naslova prilagoditve evrobankovcev). Terjatve iz posojil so se povečale za 668 mio EUR na 14,6 mrd EUR, največ terjatev pa je bilo do nefinančnih družb (52 %) in države (37 %).

Obveznosti tujine so znašale 104,2 mrd EUR in so se povečale za 7,2 mrd EUR. Obveznosti iz gotovine in vlog so porasle za 620 mio EUR ter dosegle 27 mrd EUR. Tujina je imela 26,5 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki so se povečale za 1,9 mrd EUR, predvsem prek transakcij. Največji imetniki tujih dolžniških vrednostnih papirjev so bili banke (40 %), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (25 %) ter centralna banka (24 %). Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 3 mrd EUR (od tega za 1,6 mrd EUR prek transakcij) in znašale 25,4 mrd EUR, pri čemer je bilo 29 % obveznosti do gospodinjstev, 22 % do investicijskih skladov in 22 % do nefinančnih družb.

Tujina je imela primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti v znesku 10 mrd EUR, kar je posledica primanjkljaja do finančnih družb (27,4 mrd EUR) in gospodinjstev (13,4 mrd EUR) ter presežka do države (17,5 mrd EUR) in nefinančnih družb (13,3 mrd EUR). V zadnjem letu se je neto finančni položaj tujine poslabšal za 2 mrd EUR, najbolj do gospodinjstev (za 1,6 mrd EUR) in finančnih družb (za 1,4 mrd EUR), izboljšal pa do države (za 1 mrd EUR). Z vidika finančnih instrumentov je imela tujina presežek pri posojilih (6,1 mrd EUR) in lastniškem kapitalu (2,6 mrd EUR), primanjkljaj pa pri gotovini in vlogah (11,7 mrd EUR), dolžniških vrednostnih papirjih (3,1 mrd EUR) ter drugih terjatvah (2,4 mrd EUR).

Tujina je imela do domačih sektorjev v zadnjem letu primanjkljaj v transakcijah v višini 1,5 mrd EUR. Sektorsko gledano je tujina financirala državo (1,2 mrd EUR), medtem ko so tujino financirali finančne družbe (1,4 mrd EUR), gospodinjstva (1 mrd EUR) in nefinančne družbe. Z vidika finančnih instrumentov so domači sektorji financirali tujino z dolžniškimi vrednostnimi papirji, lastniškim kapitalom in posojili, tujina pa domače sektorje s terjatvami iz gotovine in vlog.