Aktualni kazalniki za začetek letošnjega leta nakazujejo nadaljevanje rasti gospodarske aktivnosti v domačem in evrskem gospodarstvu. Z zaostritvijo vojne na Bližnjem vzhodu se tveganja tako za gospodarsko rast kot za inflacijo povečujejo. V publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj tokrat podrobneje analiziramo makrofinančno okolje v Sloveniji in ugotavljamo, da je financiranje eden najmanj omejujočih dejavnikov investiranja podjetij, a se kažejo pomanjkljivosti pri podpori malim in srednjim podjetjem ter pri spodbujanju inovacij in digitalne preobrazbe gospodarstva.
V začetku letošnjega leta se je gospodarska rast evrskega območja nadaljevala. Rast aktivnosti so še naprej podpirale predvsem storitve, medtem ko so se razmere nekoliko izboljšale tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer se je kazalnik PMI februarja (ki sicer še ne odraža zaostritve vojne na Bližnjem vzhodu) povzpel nad mejo rasti prvič po šestih mesecih. Skupna evrska inflacija je z 1,9 odstotka februarja ostala blizu ciljne ravni denarne politike, osnovna pa je ob vztrajnejših cenovnih pritiskih v storitvenem delu gospodarstva narasla na 2,4 odstotka.
Ob stopnjevanju vojne na Bližnjem vzhodu v začetku marca so se tveganja za gospodarsko rast in inflacijo povečala. Že za marec tako pričakujemo dvig cen zaradi močne podražitve energentov ob motnjah v svetovni dobavi nafte in plina.
V domačem gospodarstvu je v zadnjem četrtletju lani medletna rast BDP dosegla razmeroma ugodna 2,0 odstotka. V začetku letošnjega leta pa so, po anketnih podatkih, razmere za izvoznike ostale zahtevne, hkrati pa se kažejo nekateri znaki umirjanja potrošnje na domačem trgu. Realna rast vrednosti kartičnih plačil se je namreč upočasnila, vrednost davčno potrjenih računov je upadla, nekoliko šibkejše pa so bile februarja tudi anketne ocene povpraševanja v gradbeništvu in storitvah. Ob danem naboru kazalnikov napovedni modeli za prvo četrtletje nakazujejo 0,5-odstotno četrtletno gospodarsko rast, pri čemer so se tudi v domačem gospodarstvu tveganja z zaostritvijo mednarodnih konfliktov na Bližnjem vzhodu povečala.
Na trgu dela se je število delovno aktivnih decembra, po enoletnem zmanjševanju, medletno povečalo (za 0,3 odstotka) – predvsem zaradi zaposlovanja v javnem sektorju –, vendar se je v povprečju leta za prav toliko zmanjšalo zaradi krčenja v zasebnem sektorju, zlasti predelovalnih dejavnostih. Povprečna bruto plača je bila decembra po daljšem obdobju medletno nižja (–0,5 odstotka), zlasti zaradi manj izrednih izplačil ob koncu leta, ki so jih podjetja verjetno deloma nadomestila z izplačilom obvezne božičnice. Pri tem se je razkorak med zasebnim in javnim sektorjem poglobil, saj je plača v prvem upadla, v drugem pa je bila njena rast skoraj 10-odstotna.
Skupna inflacija, merjena s HICP, se je februarja zvišala na 2,8 odstotka. To je večinoma izhajalo iz cen energentov, zlasti enkratnega učinka osnove pri cenah elektrike, ki so bile februarja lani z vladnimi ukrepi močno znižane. Rast cen hrane pri 4,3 odstotka ostaja povišana, a se nadalje blago umirja, skladno s stabilizacijo razmer na svetovnih prehranskih trgih in pri pridelovalcih v evrskem območju. Rast cen storitev se je nasprotno okrepila, kar sovpada z močno rastjo stroškov dela.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ se povečuje in se je lani povečal na 2,5 odstotka BDP in bil dobro odstotno točko večji kot leto prej. Povečanje odraža zlasti umirjanje gospodarske rasti in učinke reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Letni primanjkljaj naj bi se po načrtih vlade kljub predvideni krepitvi gospodarske rasti letos še povečal, kar krči prostor za proticiklično delovanje fiskalne politike.
Za zaostajanje investicij podjetij za primerljivimi državami evrskega območja ni ključen dostop do financiranja
V tokratni publikaciji podrobneje analiziramo makrofinančno okolje v Sloveniji in v kolikšni meri to nudi ustrezno podporo pri investiranju podjetij. Ugotavljamo, da so investicije slovenskih podjetij v zadnjem desetletju zaostajale za primerljivimi državami evrskega območja – kljub nižji zadolženosti podjetij in primerljivim pogojem financiranja –, zlasti pri vlaganjih v intelektualno lastnino. Dostop do financiranja se pri tem ni izkazal kot ključna omejitev. Med pomembnejšimi zaviralnimi dejavniki so po ocenah podjetij izstopali negotovost in nepredvidljivost poslovnega okolja, pomanjkanje usposobljene delovne sile ter stroškovna in davčno-administrativna bremena.
Čeprav financiranje ostaja eden najmanj omejujočih dejavnikov investiranja podjetij, se obenem kaže, da struktura makrofinančnega okolja ostaja pomanjkljiva pri podpori malim in srednjim podjetjem ter pri spodbujanju inovacij in digitalne preobrazbe gospodarstva. Podjetja podporo bank namreč še naprej vidijo predvsem pri tradicionalnih naložbenih aktivnostih, kot so oprema in stroji ter nepremičnine. Z vidika pričakovane strukture naložb podjetij v srednjeročnem obdobju to predstavlja tveganje, da se bo nadaljeval proces zmanjševanja vloge bančnega sistema v financiranju podjetij, ki je v Sloveniji prisotno že od dolžniške krize.