V Sloveniji se je po zadnjih podatkih v tretjem četrtletju nadaljevala rast gospodarske aktivnosti, a je bila nekoliko nižja kot v drugem četrtletju. Kljub temu naj bi presegala povprečje evrskega območja. Glavni dejavnik inflacije, ki se je sicer nekoliko umirila, so še naprej cene hrane in storitev. Trg dela ostaja tesen, kljub zniževanju števila delovno aktivnih, rast plač pa visoka. Primanjkljaj sektorja države se povečuje.
Po šibki gospodarski rasti evrskega območja v drugem četrtletju naj bi se rast BDP v tretjem četrtletju nadaljevala. Rast nakazuje kazalnik PMI, ki se je septembra nekoliko zvišal, predvsem zaradi izboljšanja razmer v Nemčiji in Španiji, medtem ko se je v Franciji krčenje poglobilo. Evrska inflacija je bila septembra 2,2-odstotna.
Razpoloženje v domačem gospodarstvu se je v tretjem četrtletju nekoliko izboljšalo, po zadnjih podatkih se je nadaljevala tudi rast gospodarske aktivnosti, a je bila nižja kot četrtletje prej. Spodbujena naj bi bila predvsem s pospeškom v gradbeništvu, medtem ko je nakazano umirjanje rasti potrošnje na domačem trgu, kljub še vedno visoki rasti plač in nizki brezposelnosti. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostaja šibka in še naprej soočena s stroškovnimi pritiski in nezadostnim tujim povpraševanjem. Kratkoročni napovedni modeli za tretje četrtletje nakazujejo 0,5-odstotno četrtletno rast BDP.
Trg dela ostaja tesen kljub manjšemu medletnemu zniževanju števila delovno aktivnih. Stopnja registrirane brezposelnosti se je stabilizirala pri 4,5 odstotka in je še naprej nizka, pomanjkanje delavcev pa veliko. Rast plač se umirja, a ostaja visoka, zlasti v javnem sektorju. Realna rast plač presega rast produktivnosti dela, kar poslabšuje stroškovno konkurenčnost gospodarstva.
Rast cen se je septembra znižala na 2,7 odstotka. Njen glavni dejavnik so že od julija cene hrane, ki so bile medletno višje za 6,4 odstotka, pri čemer se stopnjujejo tudi cenovni pritiski v proizvodnih verigah. Rast cen storitev ostaja robustna in podprta z razmeroma visoko realno rastjo plač. Storitve tako še naprej poganjajo osnovno inflacijo, ki se je septembra umirila na 2,4 odstotka, v celoti kot posledica počasnejše rasti cen neenergetskega industrijskega blaga. Njihov prispevek k inflaciji ostaja skromen, medtem ko cene energentov skupno rast cen nadalje rahlo znižujejo.
Primanjkljaj sektorja države se povečuje, kar oži prostor za ukrepanje fiskalne politike v primeru morebitnih novih makroekonomskih šokov. Rast prihodkov se je ob šibki gospodarski aktivnosti umirila, medtem ko izdatke višajo plačna reforma, socialna nadomestila in investicije. Izdatke države bo ob uveljavitvi povečala tudi sprejeta pokojninska reforma, ki pa dolgoročno izboljšuje vzdržnost pokojninskega sistema. Na javnofinančno sliko bodo v prihodnih dveh letih močno vplivale strukturne reforme v pripravi oziroma izvajanju, investicijska aktivnost in izdatki za obrambo.
V tokratni publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj dodatno analiziramo zunanjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in učinke pokojninske reforme na javne finance in vzdržnost pokojninskega sistema.