Povzetek

Po zadnjih podatkih se je v Sloveniji v tretjem četrtletju gospodarska aktivnost nadalje okrepila, vendar manj kot četrtletje prej, pri čemer industrijska proizvodnja ostaja šibka. Inflacija se je ob koncu četrtletja nekoliko umirila.

Po šibki gospodarski rasti evrskega območja v drugem četrtletju naj bi se rast BDP v tretjem četrtletju nadaljevala. To nakazuje kazalnik PMI, ki se je septembra nekoliko zvišal, predvsem zaradi izboljšanja razmer v Nemčiji in Španiji, medtem ko se je v Franciji krčenje poglobilo. Rast v storitvenih dejavnostih je bila močnejša od pričakovane, medtem ko je kazalnik za predelovalne dejavnosti znova zašel v območje krčenja, kjer je – z izjemo avgusta – že dobra tri leta. Evrska inflacija je bila septembra 2,2-odstotna.

ECB je septembra drugič zapored ohranila ključne obrestne mere nespremenjene. Nasprotno je Fed septembra znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, na koridor med 4,00 in 4,25 %, ob zaznanem poslabšanju stanja na ameriškem trgu dela. Iz trenutnih vrednosti obrestnih zamenjav je razvidno, da tržni udeleženci do septembra 2026 pričakujejo štiri do pet dodatnih znižanj ključne obrestne mere Fed za 25 bazičnih točk, prav tako v istem obdobju ni izključeno dodatno znižanje ključnih obrestnih mer ECB.

Dogajanje na mednarodnih finančnih trgih je bilo od začetka septembra razmeroma stabilno kljub prekinitvi financiranja ameriške vlade. Zahtevane donosnosti ameriških in nemških državnih obveznic so upadle zaradi selitve vlagateljev v varnejše naložbe po nedavni napovedi dodatnih carin na kitajski uvoz v ZDA. Osrednji svetovni delniški indeksi so se v opazovanem obdobju zvišali ob večinoma spodbudnih gospodarskih podatkih in napovedih povečanih investicij v ameriškem tehnološkem sektorju. Cena zlata je od začetka septembra močno porasla in dosegla nove rekordne ravni.

Razpoloženje v domačem gospodarstvu se je v tretjem četrtletju nekoliko izboljšalo, po zadnjih podatkih se je nadalje okrepila tudi gospodarska aktivnost, vendar manj kot četrtletje prej. Nakazano je umirjanje rasti potrošnje na domačem trgu, kljub še vedno visoki rasti plač in nizki brezposelnosti. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostaja šibka in še naprej soočena s stroškovnimi pritiski in nezadostnim tujim povpraševanjem. V gradbeništvu je nasprotno prišlo do močnega obrata rasti, pri čemer je bilo ob močnem učinku osnove medletni pospešek opaziti v vseh segmentih gradnje z izjemo stanovanjske. Kratkoročni napovedni modeli za tretje četrtletje nakazujejo 0,5-odstotno četrtletno rast BDP.

Mednarodna menjava se je v poletnih mesecih upočasnila. Izvoz in uvoz blaga sta bila julija in avgusta medletno nižja, za 3,7 % in 2,8 %, kar je nekoliko več kot v prejšnjem četrtletju. Izvoz storitev je ostal medletno nespremenjen, uvoz teh pa se je povečal za približno 2 %. Enoletni presežek na tekočem računu se je zmanjšal, vendar ostal blizu 3 mrd EUR. Tržni delež slovenskega izvoza na trgu EU se je v prvih sedmih mesecih nekoliko zmanjšal.

Število delovno aktivnih se medletno še naprej znižuje, vendar trg dela ostaja tesen. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri 4,5 % nizka, pomanjkanje delavcev pa še vedno veliko. Kljub umirjanju rasti plač ta ostaja visoka, zlasti v javnem sektorju. Realna rast plač presega rast produktivnosti dela, kar poslabšuje stroškovno konkurenčnost gospodarstva.

Inflacija, merjena s HICP, se je septembra umirila na 2,7 %. Znižanje je predvsem posledica izpada učinka osnove pri cenah drugega blaga, kar je povzročilo opazno zmanjšanje njihovega prispevka k skupni inflaciji. Prispevek rasti cen energentov je medtem ostal negativen. Nasprotno rast cen storitev ostaja robustna, 3,8-odstotna in podprta z razmeroma visoko realno rastjo plač. Storitve tako še naprej poganjajo osnovno inflacijo, ki se je septembra umirila na 2,4 %. Glavni dejavnik skupne inflacije so sicer že od julija cene hrane, ki so bile septembra v medletni primerjavi višje za 6,4 %.

Primanjkljaj države se bo po načrtih vlade prihodnje leto zvečal na blizu 3 % BDP. To oži prostor za ukrepanje fiskalne politike v primeru novih makroekonomskih šokov. V enem letu do junija 2025 se je primanjkljaj države povečal na 1,7 % BDP. Rast prihodkov se je ob šibki gospodarski aktivnosti umirila, medtem ko izdatke višajo plačna reforma, socialna nadomestila in investicije. Ob nadaljnjem izvajanju plačnega dogovora in krepitvi obrambnih izdatkov naj bi se primanjkljaj države prihodnje leto povzpel na 2,8 % BDP. Izdatke države bo ob uveljavitvi povečala tudi sprejeta pokojninska reforma, ki pa dolgoročno izboljšuje vzdržnost pokojninskega sistema. Na javnofinančno sliko bodo v prihodnih dveh letih močno vplivale strukturne reforme v pripravi oziroma izvajanju, investicijska aktivnost in izdatki za obrambo.

1Mednarodno okolje

Svetovna gospodarska rast se septembra nadaljuje z zmernimi obeti kljub povečani negotovosti v ZDA.

Septembrski podatki PMI kažejo, da se rast svetovne gospodarske aktivnosti nadaljuje (slika 1.1). Sestavljeni kazalnik PMI se je septembra sicer rahlo znižal, na 52,4 indeksne točke z 52,9 v avgustu. Povprečna vrednost kazalnika v tretjem četrtletju (52,6) je bila najvišja po drugem četrtletju 2024, kar potrjuje, da se svetovna gospodarska aktivnost še naprej giblje v območju zmerne rasti. Razkorak med predelovalnimi in storitvenimi dejavnostmi se ohranja, pri čemer je rast v storitvenih dejavnostih nekoliko upadla. PMI za predelovalne dejavnosti ostaja na podobni ravni kot predhodni mesec ob nadaljnjem povečanju proizvodnje in novih naročil. Pri tem je zaposlovanje ostalo zadržano, izvozno povpraševanje pa se je zmanjšalo šesti mesec zapored, kar lahko med drugim odraža tudi neugoden vpliv višjih carin.

Med večjimi svetovnimi gospodarstvi najvišjo vrednost sestavljenega kazalnika PMI še naprej dosega Indija z 61,0 indeksne točke. V ZDA se je sestavljeni PMI rahlo znižal na 53,9, kar odraža rahlo upočasnitev rasti tako storitvenih kot predelovalnih dejavnosti. Kljub temu povprečna vrednost sestavljenega kazalnika v tretjem četrtletju ostaja najvišja letos. Na Kitajskem se je PMI zvišal na 52,5 in dosegel najvišjo raven po juniju 2024. Na Japonskem se je zaradi izrazitejšega krčenja industrijske proizvodnje sestavljeni kazalnik znižal na 51,3. V Združenem kraljestvu sestavljeni PMI pri 50,1 kaže stagnacijo gospodarstva in najnižjo vrednost kazalnika v petih mesecih, predvsem zaradi krčenja v predelovalnih dejavnostih in šibke rasti storitev.

V ZDA negotovost vzbuja ponovno začasno prenehanje delovanja vladnih agencij, saj kongres do konca proračunskega leta (30. septembra) ni sprejel zakona o financiranju. To bi lahko kratkoročno negativno vplivalo na gospodarstvo, vendar se pričakuje, da se izgubljena rast večinoma nadomesti po koncu prekinitve.[1],[2]

Oktobrske napovedi IMF predvidevajo stabilno 3,2-odstotno svetovno gospodarsko rast v letošnjem in 3,1-odstotno rast v naslednjem letu. Rast BDP v ZDA naj bi letos znašala 2,0 %, v Združenem kraljestvu 1,3 %, v Indiji 6,6 %, na Kitajskem 4,8 % in v Rusiji 0,6 %.

Gospodarska rast v evrskem območju se po kazalniku PMI nadaljuje, pri čemer storitvene dejavnosti ostajajo njen glavni dejavnik.

Gospodarstvo evrskega območja se je v drugem četrtletju okrepilo za 0,1 % glede na prejšnje četrtletje. Rast je bila podkrepljena predvsem s spremembami zalog, katerih prispevek je znašal 0,5 odstotne točke, ter z zasebno in državno potrošnjo, ki sta prispevali vsaka po 0,1 odstotne točke, medtem ko sta bila prispevka izvoza in investicij v osnovna sredstva negativna pri –0,2 oziroma –0,4 odstotne točke. Gledano po proizvodni strani je večina rasti izhajala iz storitvenih dejavnosti, ki so se povečale podobno kot v prvem četrtletju.

Glede na sestavljeni kazalnik PMI se je rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju ob koncu tretjega četrtletja nadaljevala (slika 1.2, levo). Sestavljeni indeks PMI je septembra z 51,2 indeksne točke ostal na najvišji ravni po maju 2024. Rast je bila podprta predvsem z izboljšanjem razmer v Nemčiji in Španiji, medtem ko se je v Franciji krčenje poglobilo. Kazalnik za storitvene dejavnosti se je okrepil nekoliko močneje, in sicer na 51,3 indeksne točke z avgustovskih 50,5, s čimer je presegel pričakovanja. Rast storitvenih dejavnosti je bila najhitrejša po januarju letos, kazalnik pa ostaja v območju rasti četrti mesec zapored. Nasprotno se je proti pričakovanjem kazalnik za predelovalne dejavnosti znova znašel v območju krčenja pri 49,8 indeksne točke. Ta se tako, z izjemo kratkotrajnega izboljšanja v avgustu, krči že od junija 2022. Za prihodnje obete je najbolj zaskrbljujoč nadaljnji padec novih naročil, zlasti zaradi zmanjšanega tujega povpraševanja.

Podobno gibanje kaže tudi indeks gospodarskega razpoloženja Evropske komisije, ki se je septembra zvišal na 95,5 točke in bil nekoliko nad tržnimi pričakovanji (slika 1.2, desno). K rahlemu izboljšanju so prispevala ugodnejša pričakovanja v industriji, storitvah in med potrošniki, medtem ko se je zaupanje v trgovini na drobno poslabšalo, v gradbeništvu pa ostalo nespremenjeno. Zmerni optimizem glede okrevanja gospodarstva potrjuje tudi rahlo povišanje kazalnika gospodarskega razpoloženja ZEW septembra, ki je bilo nad pričakovanji. Oktobra je kazalnik nekoliko upadel, predvsem zaradi razmer v Franciji.

Po septembrskih napovedih ECB naj bi gospodarska rast v evrskem območju letos znašala 1,2 %, kar je za 0,3 odstotne točke več kot v junijskih napovedih Evrosistema, predvsem zaradi ugodnejših izhodišč in boljših izidov v prvi polovici leta. V letu 2026 se pričakuje nekoliko počasnejša 1,0-odstotna rast zaradi šibkejšega tujega povpraševanja, višjih carin in močnejšega evra. V letu 2027 naj bi se rast ponovno okrepila, na 1,3 %. Oktobrske napovedi IMF za letošnje leto napovedujejo enako rast kot napovedi ECB, za naslednje leto pa višjo za 0,1 odstotne točke.

Evrska inflacija tudi septembra pri 2,2 % ostaja blizu ciljne vrednosti denarne politike.

Medletna rast cen v evrskem območju, merjena s HICP, se je septembra rahlo okrepila na 2,2 %, potem ko je bila v preteklih treh mesecih stabilna pri 2,0 % (slika 1.3, levo). Krepitev izhaja predvsem iz cen energentov, ki so bile medletno nižje le za 0,4 %, avgusta pa za 2,0 %. Povišanje prispevka je večinoma posledica učinka osnove, saj so bili na mesečni ravni energenti cenejši, kar glede na dostopne podatke ni izhajalo iz goriv, temveč iz preostalih energetskih komponent.

Osnovna inflacija, tj. inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, je bila septembra že petič zapovrstjo 2,3-odstotna. Ta prikriva rahlo okrepitev rasti cen storitev na 3,2 % (avgusta 3,1 %) kljub umirjanju rasti stroškov dela in vse počasnejši rasti aktivnosti v segmentu storitev. Ob tem kazalniki ECB glede prihodnjih plačnih gibanj[3] nakazujejo zmanjševanje plačnih pritiskov v drugi polovici leta, kar bi lahko umirilo vztrajno povišano rast storitev. Rast cen neenergetskega industrijskega (v nadaljevanju drugega) blaga ostaja šibka in nespremenjena glede na avgust (0,8 %).

Rast cen hrane se je znižala na 3,0 % (avgusta 3,2 %), kar v celoti izhaja iz cen nepredelane hrane. Njeno gibanje odraža dvoje – negativen učinek osnove in tekoče povišanje cen, ki je bilo nižje od siceršnjih, tipičnih septembrskih gibanj.[4] V Sloveniji je bila rast cen hrane več kot dvakratnik evrske (slika 1.3, desno). Pregled po podkomponentah kaže, da razlike izhajajo zlasti iz domačega preseganja rasti cen v skupinah meso, olja in maščobe ter brezalkoholne pijače.[5]

Septembra je inflacija petnajstih članic presegala povprečje evrskega območja. Najnižja je bila na Cipru (0,0 %), najvišja pa v Estoniji (5,2 %).

2Denarna politika in finančni trgi

V Evrosistemu smo septembra ohranili obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita pri 2,00 %, medtem ko je Fed znižal ključno obrestno mero na koridor med 4,00 % in 4,25 %.

Ob stabilnosti inflacije in njenih obetov smo v Evrosistemu na septembrskem zasedanju drugič zapored ohranili vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila ostajajo pri 2,00 %, 2,15 % in 2,40 %.

Fed je na septembrskem zasedanju znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na koridor med 4,00 % in 4,25 % predvsem zaradi zaznanega poslabšanja stanja na ameriškem trgu dela. Gre za prvo znižanje ključne obrestne mere Fed po decembru 2024.[6] Ključni obrestni meri sta znižali tudi centralni banki Kanade (na 2,50 %) in Norveške (na 4,00 %), medtem ko so ostale ključne obrestne mere nespremenjene na Japonskem (0,50 %), v Združenem kraljestvu (4,00 %) in v Avstraliji (3,60 %).

Pričakovanja glede gibanja ključnih obrestnih mer ECB se v primerjavi z začetkom septembra niso bistveno spremenila, medtem ko tržni udeleženci na srednji rok pričakujejo nekoliko hitrejše zniževanje ključne obrestne mere Fed. To je predvsem posledica zaostrovanja trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko ter poslabšanja stanja na ameriškem trgu dela ob hkratnih inflacijskih objavah, ki ostajajo nad ciljem Fed, a so bile večinoma skladne s pričakovanji tržnih udeležencev. Iz trenutnih vrednosti obrestnih zamenjav (OIS) je razvidno, da trgi do septembra 2026 ne izključujejo možnosti dodatnega zniževanja ključnih obrestnih mer ECB. Za Fed do septembra 2026 pričakujejo štiri do pet dodatnih znižanj ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, s čimer bi ta dosegla koridor med 2,75 % in 3,00 % oziroma med 3,00 % in 3,50 % (slika 2.1, levo).

Osrednji svetovni delniški indeksi so ob pretežno spodbudnih gospodarskih podatkih in napovedanih znatnih vlaganjih družb tehnološkega sektorja nadalje rasli. Na rekordno raven se je povzpela tudi cena zlata.

Pod vplivom okrepitve pričakovanj tržnih udeležencev, da bi lahko Fed v prihodnjem letu ključno obrestno mero znižal v večji meri, so se od začetka septembra zahtevane donosnosti ameriških kratkoročnih državnih obveznic znižale za 0,12, dolgoročnih pa za 0,21 odstotne točke (slika 2.1, desno). Njihov padec je zaznamovala objava zmerne avgustovske rasti cen osebne potrošnje (merjene z indeksom PCE, ang. Personal Consumption Expenditures), ki je pomirila skrbi tržnih udeležencev glede pospeševanja inflacije, dodatno pa tudi napoved uvedbe dodatnih carin na uvoz vseh dobrin iz Kitajske. Vpliv iz ZDA se je prenesel tudi na evrske obvezniške trge. Zaradi selitve vlagateljev v varne naložbe so se nekoliko bolj znižale tudi zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic, in sicer kratkoročnih za 0,03, dolgoročnih pa za 0,15 odstotne točke. Razlike med zahtevanimi donosnostmi evrskih obveznic z višjim kreditnim tveganjem in nemškimi državnimi obveznicami so v opazovanem obdobju ostale nizke.

Od začetka septembra so se vrednosti osrednjih svetovnih delniških indeksov večinoma zvišale. K rasti so prispevale spodbudne objave gospodarskih podatkov in okrepitev optimizma vlagateljev glede rasti svetovnega tehnološkega sektorja po napovedih znatnih investicij ameriških tehnoloških družb. Rast indeksov je bila prekinjena po okrepitvi naklonjenosti varnejšim naložbam ob zaostrovanju trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko. Osrednji evropski indeks (STOXX Europe 600) je v tem obdobju pridobil 3,4 % vrednosti in je trenutno pod rekordno ravnjo z začetka oktobra. Podobno sta se zvišala tudi osrednji ameriški indeks (S&P 500) in indeks največjih sedmih ameriških tehnoloških družb (t. i. Magnificent Seven), ki sta 3,3 % oziroma 7,6 % višja kot v začetku septembra (slika 2.2, levo). Tehnološko usmerjeni hongkonški indeks Hang Seng je po napovedi novih ameriških carin močneje upadel, vendar je od začetka septembra kljub temu pridobil 3,2 %.

Vrednost ameriškega dolarja je od začetka septembra rahlo zrasla predvsem zaradi spodbudnih gospodarskih podatkov, v začetku oktobra pa zaradi selitve vlagateljev v varnejše valute. Proti evru je dolar pridobil 0,2 % vrednosti, proti košarici najpomembnejših svetovnih valut pa 0,8 % (slika 2.2, desno). Od začetka septembra se je cena zlata zvišala za 22,7 % zaradi povečane politične negotovosti v ZDA, potem ko je bilo ob koncu septembra prekinjeno financiranje vlade, ter zaostrovanja svetovne trgovinske vojne. Rast so dodatno spodbudila tudi pričakovanja trgov, da bo Fed hitreje zniževal ključno obrestno mero. Cena zlata je trenutno zgodovinsko najvišja (nad 4.200 USD za unčo). Cena nafte Brent se je od začetka septembra znižala za 8,6 % zaradi skrbi vlagateljev glede negativnih posledic trgovinske vojne na svetovno gospodarsko rast ter pričakovanj, da bo skupina OPEC+ ponovno povečala proizvodnjo nafte.

3Domača gospodarska aktivnost

Kazalniki gospodarske klime za tretje četrtletje kažejo krepitev zaupanja med gradbenimi podjetji in dvig proizvodnih pričakovanj v predelovalnih dejavnostih.

Gospodarska klima je v tretjem četrtletju ostala solidna glede na razmere v mednarodnem okolju (slika 3.1, levo). Septembra se je vrednost kazalnika celo zvišala na –1,6 odstotne točke, kar je primerljivo s povprečjem obdobja 2010–2024. V primerjavi s preteklimi meseci se je zaupanje najizraziteje izboljšalo v gradbeništvu, kjer so podjetja poročala o večjem obsegu opravljenih del v zadnjih treh mesecih in rasti skupnih naročil. Ob tem so pričakovala tudi občutno rast zaposlovanja v prihodnjih treh mesecih.

V trgovini na drobno se je zaupanje povzpelo na višjo raven kot v predhodnih mesecih. K temu so prispevale manjše zaloge, pričakovanja o nadaljnjem zviševanju prodajnih cen in anketno izražen manjši padec prodaje kot prejšnje mesece. Zaupanje v storitvenih dejavnostih je ostalo razmeroma visoko, čeprav je septembra rahlo upadlo glede na prejšnje mesece. Ocene povpraševanja in pričakovanega zaposlovanja so bile še naprej ugodne, hkrati pa so storitvena podjetja pričakovala nekoliko počasnejšo rast cen kot v prvem polletju.

V predelovalnih dejavnostih je raven zaupanja ostala pod dolgoletnim povprečjem, vendar je bila najvišja po februarju 2023. Manjše izboljšanje razpoloženja je predvsem posledica boljših pričakovanj glede proizvodnje. Podjetja so septembra v primerjavi z avgustom ugodneje ocenila tudi obseg trenutne proizvodnje. Ta podkazalnik je dosegel najvišjo vrednost po novembru 2022. Nasprotno naj bi se nadaljevale težave s šibkim povpraševanjem, saj so ocene izvoznih in skupnih naročil ostale nizke.

Med potrošniki se je zaupanje septembra nekoliko izboljšalo in se približalo povprečju obdobja 2010–2024. Kljub temu so izrazili zaskrbljenost glede gospodarskih razmer in inflacije v naslednjih 12 mesecih, kot visoko so ocenili tudi preteklo zvišanje cen (slika 3.1, desno). Nadpovprečno ugodno pa so ocenili svoje trenutno finančno stanje, nagnjenost k večjim nakupom in finančno stanje v preteklih 12 mesecih.

Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je v tretjem četrtletju ostala razmeroma šibka, trošenje na domačem trgu se je umirilo, gradbena dejavnost pa pospešila.

Skupna aktivnost predelovalnih dejavnosti še naprej odraža poslabšanje stroškovne konkurenčnosti izvoznikov in težave s tujim povpraševanjem (več o gibanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva glej v okvirju 5.1). Tekoča gibanja so letos šibka, medletno pa je bila avgusta proizvodnja manjša za 1,6 %.[7] S padcem proizvodnje se je avgusta soočalo 14 od 21 panog z dosegljivimi podatki, razkorak med panogo z največjim padcem in najvišjo rastjo pa je znašal 78,4 odstotne točke. Letos do avgusta je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti medletno manjša za 1,2 %, ponovno z velikimi razlikami med panogami. Po tehnološki intenzivnosti je uspelo povečati proizvodnjo le visokotehnološki skupini, kar kaže na naraščajočo vlogo farmacevtske panoge pri poganjanju gospodarske rasti. Še manj ugodne so razmere v celotni industriji, saj se proizvodnja v energetiki vsaj po mesečnih podatkih močno zmanjšuje že od leta 2020 (slika 3.2, levo).

V gradbeništvu se je aktivnost v poletnih mesecih močno povečala v vseh segmentih gradnje z izjemo stanovanjske. Medletni obrat rasti se je ob močni mesečni dinamiki začel maja, avgusta pa je bila aktivnost že za 25,2 % večja kot pred letom. To kaže ohranjanje visoke nihajnosti v tej dejavnosti, tudi zaradi močnega učinka osnove, ki je bil najizrazitejši ravno avgusta. Najmočnejši obrat je bil prisoten pri inženirskih objektih in nakazuje pospešek gradnje infrastrukturnih (cestnih) projektov, kjer imajo običajno osrednjo vlogo država oziroma z njo povezana podjetja (slika 3.2, levo).

Še naprej kljub nizki osnovi medletno zaostaja aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb. Avgusta je bila nižja za 9,3 % (slika 3.2, levo). Razmere so z vidika kupne moči prebivalstva vse bolj neugodne, saj so se cene stanovanjskih nepremičnin od zadnjega četrtletja 2015 do letošnjega drugega četrtletja po podatkih SURS zvišale za 112,1 %, sredstva na zaposlenega po nacionalnih računih pa v istem obdobju le za 66,8 %. Močnejšega povečanja ponudbe stanovanjskih nepremičnin v naslednjih nekaj letih ni pričakovati, saj število novih gradbenih dovoljenj kljub manjši rasti letos ostaja razmeroma nizko, še nižja kot lani pa je pripadajoča površina stavb.

Prvi dosegljivi realni podatki za celotno tretje četrtletje nakazujejo upočasnitev potrošnje na domačem trgu. Medletno povečanje vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih ter davčno potrjenih računov je bilo šibkejše kot v drugem četrtletju kljub septembrskemu pospešku na 4,9 % oziroma 3,5 % (slika 3.2, desno). Po podatkih o obsegu prodaje v trgovini in drugih zasebnih storitvah je bil julij neugoden, saj je skupna prodaja mesečno upadla za 0,7 %, medletno pa za 0,2 % (slika 3.2, levo). Takšna gibanja so nekoliko presenetljiva, saj razmere na trgu dela ostajajo ugodne z vidika zasebne potrošnje, prav tako je bil letošnji julij turistično najbolj obiskan do zdaj. Kljub temu je bilo medletno povečanje obsega prodaje v trgovini julija šibko, le 0,6-odstotno, v gostinstvu pa so prihodki celo stagnirali. Ob zelo visokih cenah se je nadaljevalo medletno padanje prihodkov v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, potrošniki pa so še naprej več trošili za nakupe avtomobilov.

4Trg dela

Število zaposlenih se zmanjšuje, vendar trg dela ostaja tesen.

Število delovno aktivnih oseb se je avgusta medletno zmanjšalo za 0,4 %, na 938.175 (slika 4.1, levo). Upad je bil najbolj izrazit v zasebnem sektorju, zlasti v predelovalnih dejavnostih, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za 1,8 %. Na zmanjševanje zaposlenosti vplivata predvsem ohlajanje gospodarske aktivnosti in upokojevanje. Podjetja pomanjkanje domače delovne sile še naprej rešujejo z zaposlovanjem tujcev, katerih število med delovno aktivnimi vztrajno narašča; njihov delež je julija dosegel 15,8 %. Kljub umirjanju zaposlovanja anketni kazalniki še naprej kažejo razmeroma ugodno sliko, saj so bila septembra pričakovanja podjetij glede prihodnjega zaposlovanja v vseh dejavnostih pozitivna (slika 4.1, desno).

Trg dela ostaja tesen. Število registrirano brezposelnih je bilo septembra pri 43.944, kar je 0,2 % več kot v istem obdobju lani. Stopnja registrirane brezposelnosti se julija medletno ni spremenila in ostaja nizka pri 4,5 %. Po večletnem zmanjševanju se je število brezposelnih očitno stabiliziralo pri nekaj več kot 40 tisoč osebah. Tesnost razmer na trgu dela potrjujejo tudi anketni kazalniki o pomanjkanju delovne sile, ki v vseh dejavnostih vztrajajo pri visokih ravneh in se medletno niso bistveno spremenili.

Rast plač ostaja robustna, predvsem zaradi gibanj v javnem sektorju.

Povprečna bruto plača je bila julija medletno višja za 5,8 %, kar sicer predstavlja najnižjo rast letos. Na ohranjanje razmeroma visoke rasti plač pomembno vpliva javni sektor.[9] V zasebnem sektorju se rast namreč že več mesecev giblje okoli 5 %, julija je znašala 5,2 %, medtem ko je bila v javnem sektorju še vedno precej višja. Po izraziti rasti v prvi polovici leta, ko je v povprečju dosegala skoraj 12 %, se je julija umirila na 6,9 % (slika 4.2, levo), kar večinoma pripisujemo izteku učinka uskladitve plač z inflacijo v juniju 2024.[10]

Ob visoki nominalni rasti se nadaljuje tudi realna rast plač, ki je julija znašala 2,9 %. Močna realna rast plač, prisotna že od leta 2023, presega realno rast produktivnosti dela, kar slabša stroškovno konkurenčnost podjetij (več o gibanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva glej v okvirju 5.1). V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v primerjavi z letom 2019 realno višja za približno 13 %, medtem ko je produktivnost dela v istem obdobju porasla za približno 7 % (slika 4.2, desno).

5Tekoči račun plačilne bilance

Poleti se je nadaljeval nominalni upad blagovne menjave iz drugega četrtletja, upočasnila se je tudi medletna rast storitvene menjave.

Po podatkih plačilne bilance je bil nominalni blagovni izvoz julija in avgusta skupaj medletno manjši za 3,7 %. To je nekoliko večji padec kot v prejšnjem četrtletju, ko je izvoz ostal na podobnih ravneh kot pred letom (–0,5 %). Upad je bil predvsem posledica nižje prodaje na trgih evrskega območja, kjer sta izstopali Hrvaška in Nemčija, ter v nekaterih državah zunaj EU (zlasti v Švico in ZDA).[11] Pregled po proizvodih (po podatkih SURS) kaže, da je bil manjši predvsem izvoz železa in jekla. Ob tem je bil dosežen šibkejši re-eksport, tj. izvoz predhodno uvoženih naftnih derivatov in elektrike. Zmanjšanje celotnega izvoza blaga je nekoliko ublažil okrepljen izvoz cestnih vozil, transportne opreme in živil.

Upad nominalnega blagovnega uvoza je po plačilnobilančnih podatkih znašal 2,8 %. To je nekoliko več kot v drugem četrtletju (–1,8 %) in predvsem posledica manjšega uvoza kemičnih proizvodov in transportne opreme. Večji upad uvoza sta blažila uvoz nemonetarnega zlata in kovinskih izdelkov. Po namenu uporabe je bil manjši predvsem uvoz proizvodov za investicije (–7,2 %), kar sovpada s šibkejšo investicijsko aktivnostjo podjetij. Geografsko gledano je bil manjši predvsem uvoz iz članic evrskega območja (–4,1 %), največ iz Italije in Nemčije.

Močno se je upočasnila tudi medletna rast nominalne storitvene menjave. Izvoz storitev je ostal v povprečju julija in avgusta medletno približno nespremenjen (–0,1 %), kar je precej manj od 6-odstotne rasti v prejšnjem četrtletju. To je predvsem posledica upada izvoza transportnih in ostalih poslovnih storitev (–7,4 % in –7,9 %) ter krčenja izvoza gradbenih storitev (–9,1 %), ki upada že od marca lani. Večje poslabšanje je preprečil izvoz zavarovalnih in pokojninskih storitev, ki se je več kot podvojil, predvsem v Italijo.

Uvoz storitev je bil nasprotno medletno večji za 2,0 %, kar je le nekoliko manj kot v drugem četrtletju (2,8 %). K rasti je prispeval razmeroma močan uvoz večine kategorij storitev, razen transportnih in gradbenih, ki se je zmanjšal za 14,4 % oziroma 10,5 %. Najbolj je izstopal uvoz zdravstvenih storitev ter državnega blaga in storitev,[12] ki se je medletno več kot potrojil.

Enoletni presežek na tekočem računu se je nekoliko zmanjšal, vendar je avgusta ostal blizu 3 mrd EUR.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v enem letu do avgusta znašal skoraj 3 mrd EUR oziroma le 110 mio EUR manj kot pred letom (slika 5.1, levo). K presežku je še naprej največ prispevala storitvena menjava, ki je dosegla 3,7 mrd EUR. Saldo blagovne menjave je znašal 350 mio EUR in je bil medletno manjši za nekaj več kot 90 mio EUR, kljub temu pa ostaja na letni ravni pozitiven od avgusta 2023. K temu so prispevali predvsem presežki v menjavi blaga z Rusijo in Hrvaško, medtem ko sta se primanjkljaja v menjavi z Italijo in Avstrijo povečala (slika 5.1, desno).

Presežek tekočega računa še naprej zmanjšuje saldo dohodkov, ki je avgusta na letni ravni dosegel 1,1 mrd EUR primanjkljaja, kar je 9,4 % več kot pred letom. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil sicer manjši za približno tretjino, predvsem zaradi višjih neto dohodkov od kapitala (zlasti lastniškega kapitala in reinvestiranih dobičkov). Nasprotno se je primanjkljaj sekundarnih dohodkov skoraj potrojil, k čemur so prispevali predvsem manjši prejemki iz tekočega mednarodnega sodelovanja z institucijami EU (brez ECB) in drugih tekočih transferov (zlasti odškodnine neživljenjskega zavarovanja).

6Inflacija

Rast cen košarice življenjskih potrebščin poganjajo predvsem cene hrane. Storitvena inflacija ostaja povišana.

Medletna rast cen, merjena s HICP, se je septembra umirila na 2,7 %, po tem, ko je bila avgusta 3,0-odstotna (slika 6.1, levo). Počasnejša inflacija je izhajala predvsem iz manjšega prispevka cen drugega blaga, deloma pa tudi iz umiritve rasti cen hrane. Ta se je septembra znižala na 6,4 % (avgusta 6,8 %), k čemur so v približno enaki meri prispevale cene nepredelane in predelane hrane. Prve predvsem zaradi učinka osnove, druge pa zlasti zaradi tekoče cenejših sladkih in drugih prehrambnih izdelkov ter brezalkoholnih pijač. Kljub temu cene hrane ostajajo glavni dejavnik skupne rasti cen in hkrati komponenta inflacije, ki se je glede na ravni pred pandemijo do danes najbolj povišala. Na vztrajanje rasti potrošnih cen hrane, vsaj kratkoročno, kažejo razmere v živilskih verigah, kjer se krepi rast cen pri domačih pridelovalcih, predvsem pri govedini, hkrati pa širše težave zlasti ponudbene narave kaže gibanje uvoznih cen in cen pri proizvajalcih, ki so se v medletni primerjavi do avgusta letos okrepile na 5,2 % oziroma 4,9 % (slika 6.1, desno).

Nasprotno so cenovni pritiski pri energentih skromnejši, svetovne cene nafte in plina se nadalje znižujejo, hkrati z medletno krepitvijo evra glede na ameriški dolar. To se kaže tudi v končnih cenah energentov, ki so bile na mesečni ravni septembra znova nekolike nižje, a se je zaradi gibanj njihovih cen septembra lani medletni padec cen zmanjšal na –2,4 % (avgusta –3,9 %).

Osnovna inflacija, tj. inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, se je znižala na 2,4 %, po tem, ko je bila avgusta 2,9-odstotna. Umirjanje je bilo pričakovano in je v celoti izhajalo iz cen drugega blaga, ob izpadu avgustovskega enkratnega učinka osnove.[16] Njihova medletna rast cen je bila septembra 0,7-odstotna (avgusta 1,8 %). Ob tem je bila tekoča podražitev oblačil in obutve, tipična za september zaradi prehoda na jesensko-zimsko kolekcijo, manj izrazita kot pred letom. Cene storitev so se tekoče znižale, predvsem zaradi cen v turizmu, vendar medletno njihova rast ostaja robustna, 3,8-odstotna (avgusta 3,7 %) in široko osnovana: septembra so se za desetinko odstotne točke povišali prispevki zdravstvenih, kulturnih in drugih storitev. Ob tem razmeroma visoka realna rast plač še naprej podpira zasebno potrošnjo,[17] kar se odraža tudi v poročanju podjetij, ki pri storitvah pričakujejo nadaljnjo stabilno rast prodajnih cen.

7Fiskalni položaj države

Primanjkljaj države se je v prvi polovici leta poglobil. K rasti izdatkov je največ prispevala uveljavitev nove plačne reforme. Rast prihodkov države je bila ob umirjanju gospodarske aktivnosti počasnejša.

Primanjkljaj države je v prvi polovici leta znašal 1.060 mio EUR oziroma 3,1 % BDP, kar je za 561 mio EUR oziroma 1,6 odstotne točke BDP več kot lani v istem obdobju.[18] Glede na konec lanskega leta, ko je tudi po reviziji znašal 0,9 % BDP, se je enoletni primanjkljaj do konca junija 2025 zvečal na 1,7 % BDP. Manjši primarni presežek se je prevesil v primanjkljaj.

Prihodkov države je bilo v prvi polovici leta medletno za 4,8 % oziroma 703 mio EUR več (slika 7.1, levo). Upočasnitev rasti glede na preteklo leto je v največji meri posledica prehodnega učinka preoblikovanja dopolnilnega zdravstvena zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek (ta je lani k rasti prihodkov prispeval približno 2,3 odstotne točke), počasnejša je tudi rast gospodarske aktivnosti. Največ k zvečanju prihodkov še naprej prispevajo socialni prispevki, saj so bile razmere na trgu dela z vidika javnih financ še vedno dokaj ugodne. Rast dohodnine se je zmanjšala na 4,2 % zaradi uskladitve davčne lestvice in olajšav. Po ocenah SURS so med januarjem in junijem tudi davki na dohodke ali dobičke družb rasli počasneje (5,0 %). Rast davkov na proizvodnjo in uvoz je bila podobna rasti potrošnje gospodinjstev. Manj je bilo prihodkov od lastnine, ki vključujejo obresti in dividende.

Izdatki države so se v prvi polovici leta medletno zvečali za 8,3 % oziroma 1.264 mio EUR (slika 7.1, desno). K rasti so največ prispevala sredstva za zaposlene, katerih 12,8-odstotna rast je posledica uveljavitve nove plačne reforme, odraža pa tudi lansko uskladitev plač junija in napredovanja ob koncu leta ter rast števila zaposlenih. Socialnih nadomestil je bilo več za 7,1 %, pri čemer so po podatkih ZPIZ v prvi polovici leta pokojnine rasle malenkost hitreje zaradi redne uskladitve in rasti števila upokojencev. Krepile so se tudi investicije in subvencije, medletno nekoliko manjša pa so bila plačila obresti.

Razpoložljivi podatki za tretje četrtletje kažejo, da se saldo v medletni primerjavi najverjetneje ni bistveno spremenil.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvem polletju medletno večji za skoraj 600 mio EUR, v tretjem četrtletju pa se po razpoložljivih podatkih ni občutno spremenil.[19] Konsolidirana bilanca javnega financiranja je bila sicer julija in avgusta skupaj v 200-milijonskem primanjkljaju, kar je za 94 mio EUR več kot pred letom.[20] V teh dveh mesecih se je primanjkljaj državnega proračuna medletno povečal za 159 mio EUR, če k temu dodamo še predhodne podatke do septembra, pa je bil v tretjem četrtletju podoben kot v istem obdobju lani. Na področju davkov so se v glavnem nadaljevala gibanja iz prve polovice leta, zaradi začetka plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo pa se je zvečala rast prispevkov za socialno varnost. Na strani odhodkov so se še naprej povečevala izplačila plač in socialnih transferov posameznikom in gospodinjstvom.

Dolg države se je sredi leta prehodno povečal, do konca leta pa naj bi se znova zmanjšal.

Sredi letošnjega leta je dolg države znašal 47,5 mrd EUR ali 69,4 % BDP, kar je za 2,6 mrd EUR več kot ob koncu lanskega leta. Nominalno povečanje izhaja tako iz višje dolgoročne kot kratkoročne zadolžitve. Največji del dolga je letos dospel julija (obveznica RS75 v višini 1,9 mrd EUR s kuponsko obrestno mero 2,125 %), ko je bila izdana tudi nova obveznica z nekoliko nižjo glavnico (RS97 v višini 1,0 mrd EUR s kuponsko obrestno mero 3,125 %). Posledično se bo dolg v drugi polovici leta zmanjšal, vendar se bo implicitna obrestna mera povečala. Ta je letos sredi leta znašala 1,9 %, tako kot konec lanskega leta, medtem ko je bila najnižja v letih 2021 in 2022 pri 1,6 %.

Fiskalni prostor za blaženje morebitnih prihodnjih šokov se ob načrtovanem povečanju primanjkljajev krči.

Primanjkljaj države naj bi se po zadnjih ocenah Vlade iz Osnutka proračunskega načrta zvečal tudi v prihodnjem letu, in sicer z 2,4 % BDP letos na 2,8 % BDP. Glavni razlog so po oceni vlade obrambni izdatki, ki naj bi se po klasifikaciji COFOG povečali za 0,4 odstotne točke BDP (iz 1,41 % BDP letos na 1,78 % BDP prihodnje leto). Dolg države naj bi konec letošnjega leta znašal 66,0 % BDP, drugo leto pa se še nadalje znižal na 64,7 %, k čemur bosta pripomogla predvsem rast BDP ter koriščenje obsežnih denarnih rezerv države.

Ob načrtovanih primanjkljajih državnega proračuna nekoliko pod 3 % BDP v naslednjih dveh letih (2026: 2,9 % BDP in 2027: 2,8 % BDP) se manjša fiskalni prostor za blaženje morebitnih prihodnjih šokov. Primanjkljaji že vključujejo izvajanje nekaterih pomembnih strukturnih reform, kot so reforma plač v javnem sektorju, pokojninska reforma, uvajanje dolgotrajne oskrbe, postopne spremembe v zdravstvu, zvečani obrambni izdatki in nadaljevanje obnove po poplavah. Tveganja za javne finance poleg izvajanja omenjenih reform in obnove po poplavah predstavljajo še izvajanje različnih drugih načrtovanih investicij, negotove geopolitične razmere, ki imajo lahko vpliv na gospodarsko rast, in uvedba neobdavčenega zimskega prejemka (t. i. božičnice).

8Statistična priloga

9Seznam kratic