V Banki Slovenije ocenjujemo, da tveganja za slovenski bančni sistem ostajajo zmerna, vendar se obeti za prihodnje obdobje poslabšujejo. Pri tem zaradi negotovosti in konfliktov v mednarodnem okolju izstopata makrofinančno in kibernetsko tveganje, ki sta ocenjeni kot povišani. Ob proaktivno naravnani makrobonitetni politiki Banke Slovenije odpornost bančnega sistema na šoke sicer ostaja visoka. Morebitna nadaljnja zaostritev konfliktov v mednarodnem okolju bi lahko preko poslabšanja finančnega stanja podjetij in gospodinjstev negativno vplivala tudi na stanje v bančnem sistemu.
Negotovosti zaradi trajajočih trgovinskih in geopolitičnih napetostih, novega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ter posledična rast cen energentov se vse bolj odražajo v realnem gospodarstvu. Tudi zaradi jasnejšega prikaza vpliva teh negotovosti na slovenski bančni sistem smo v Poročilo o finančni stabilnosti ponovno vključili oceno makrofinančnih tveganj. Ta ocenjujemo kot povišana z neugodnimi obeti. Morebitna nadaljnja zaostritev razmer bi lahko zaradi še višjih cen energentov in motenj v dobavnih verigah precej poslabšala finančni položaj podjetij in gospodinjstev, kar bi se z zamikom odrazilo v povečanem kreditnem tveganju.
Predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer oceno pri kibernetskem tveganju ohranjamo povišano s stabilnimi obeti. Banke sicer v letu 2025 in začetku leta 2026 niso poročale o kibernetskih grožnjah ali večjih kibernetskih incidentih, ki bi povzročili materialno škodo.
Ocena kreditnega tveganja ostaja zmerna, a njegovo tendenco ob negotovem gospodarskem okolju ohranjamo kot naraščajočo. Poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja je bilo lani povezano z nekaj družbami iz predelovalnih dejavnosti in ni predstavljalo širšega poslabšanja odplačevanja dolgov pri bankah. Število začetih stečajev se je lani povečalo, a je izpostavljenost bank do teh družb ostala majhna. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter podražitve energentov in nekaterih drugih surovin postajajo gospodarske razmere bolj negotove, kar povečuje tveganje za poslabšanje kakovosti terjatev, zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih, kemični industriji, logistiki in gradbeništvu. Banke sicer pričakujejo tudi slabšanje kakovosti izpostavljenosti prebivalstvu.
Tudi ocena tveganja, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja zmerna z naraščajočo tendenco. Ob nadaljnji rasti cen nepremičnin, povečevanju njihove precenjenosti in visoki rasti stanovanjskih posojil bi se tveganja namreč lahko okrepila. Kljub povečanemu obsegu prodaj ponudba stanovanjskih nepremičnin še naprej zaostaja za povpraševanjem, kar ob za zdaj ugodnih pogojih financiranja ohranja pritisk na rast cen. Na slednje lahko prek cen energentov in gradbenega materiala vplivajo tudi povečana geopolitična tveganja.
Ocena tveganja financiranja ostaja zmerna in stabilna. Ob izrazitejšem prilivu vlog gospodinjstev in podjetij so se vloge nebančnega sektorja leta 2025 dodatno močno okrepile in ostale najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank. Kljub trenutni stabilnosti virov ocenjujemo, da bo tudi v prihodnje ključno pozorno spremljanje varčevalnih navad in prilagajanje ponudbe konkurenčnim digitalnim storitvam.
Zmerna ostaja tudi ocena obrestnega tveganja, vendar z naraščajočo tendenco. Vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer in s tem tudi obrestna občutljivost bank sta se lani še povečali. Glavna dejavnika, ki sta prispevala k povečanju vrzeli in obrestne občutljivosti bank, ostajata povečevanje obsega fiksno obrestovanih stanovanjskih in potrošniških posojil ter povečane naložbe v dolžniške vrednostne papirje ob krčenju primarne likvidnosti.
Banke po ustalitvi denarne politike ohranjajo ugoden dohodkovni položaj in razmeroma visoko neto obrestno maržo. Zato dohodkovno tveganje še naprej ocenjujemo kot nizko s stabilnimi obeti. Geopolitične negotovosti lahko na daljši rok vplivajo na povpraševanje po posojilih in s tem na prihodke bank, vendar trenutne ravni obrestnih mer ter stabilni neobrestni prihodki nakazujejo, da bo dohodkovni položaj bank, ob pričakovani stabilni rasti operativnih stroškov, tudi v letu 2026 ostal ugoden.
Oceno podnebnih tveganj pa ohranjamo na zmerni ravni, tudi s stabilnimi obeti.
Slovenski bančni sistem ohranja visoko kapitalsko odpornost, podprto z visokimi količniki solventnosti in nadpovprečno dobičkonosnostjo. Nadaljnje razporejanje dobička v rezerve bo ključno za ohranjanje stabilnosti sistema tudi v prihodnje. Visoka in stabilna je tudi ocena likvidnostne odpornosti, kjer bo za ohranjanje visoke odpornosti v prihodnje ključno pozorno spremljanje tržnih razmer in vzdrževanje ustrezne kakovosti likvidnostne rezerve.
Preventivna naravnanost makrobonitetne politike
Na opisana tveganja se v Banki Slovenije odzivamo z ukrepi makrobonitetne politike, ki ostaja preventivno usmerjena v krepitev odpornosti bančnega sistema in v preprečevanje kopičenja tveganj. V luči rastočih makrofinančnih negotovosti je ključno, da obstoječi makrobonitetni instrumenti zagotavljajo ustrezne zaščitne mehanizme pred morebitnimi negativnimi šoki. S celovito kombinacijo teh ukrepov se krepi odpornost bančnega sistema in zmanjšuje možnost prenosa tveganj v bančni sistem in naprej v realno gospodarstvo.
