Spoštovani člani komisije,
v veselje mi je, da imam danes priložnost predstaviti delovanje Banke Slovenije v preteklem letu, ki ga opisujeta Letno poročilo Banke Slovenije in Letno poročilo Odbora za finančno stabilnost. Oba dokumenta sta namreč tesno povezana, zato ju bom predstavil skupaj. Hkrati bom predstavil naš pogled na trenutne razmere v slovenskem in svetovnem gospodarskem okolju.
Minulo leto je v veliki meri zaznamovala povečana negotovost. Svetovna gospodarska rast v lanskem letu je bila podobna kot leto prej, gospodarstvo evrskega območja si je nekoliko opomoglo, a vendar je gospodarska rast ostala skromna in pod pričakovanji. V nasprotju se je gospodarska rast v Sloveniji upočasnila kot posledica obrata v investicijskem ciklu, kljub temu pa je naše gospodarstvo poslovalo bolje od evropskega povprečja.
Letošnje leto se je začelo s šibko rastjo svetovnega gospodarstva v prvem četrtletju. Po zaostritvi razmer v svetovni trgovini zaradi aprilskih napovedi t. i. recipročnih carin s strani ZDA in poznejši eskalaciji trgovinskih nesporazumov se je v poletnih mesecih negotovost nekoliko zmanjšala, gospodarska rast v večini pomembnejših svetovnih gospodarstev, z izjemo evrskega območja, pa je v drugem četrtletju presegla pričakovanja. Šibka gospodarska rast evrskega območja se pričakuje tudi v tretjem četrtletju, tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih.
V Sloveniji je začetek letošnjega leta sicer zaznamoval upad domače gospodarske aktivnosti zlasti zaradi močno povečane negotovosti v svetovni trgovini. V drugem četrtletju se je gospodarska rast znova povečala, spodbujena s končno potrošnjo gospodinjstev in krepitvijo zalog, medtem ko jo je še naprej zavirala zunanjetrgovinska aktivnost. Glede na napovedi pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta poleg solidnih domačih dejavnikov rasti postopno izboljšala tudi aktivnost, povezana z mednarodno menjavo, s čimer naj bi gospodarska rast letos dosegla 1,3 odstotka. Ta ocena izhaja iz naših junijskih napovedi, nove napovedi za naslednja tri leta pa bomo objavili decembra.
Potem ko sta bili predhodni dve leti (tj. leti 2022 in 2023) večinoma zaznamovani z visoko rastjo cen, se je inflacija v evrskem območju in Sloveniji v letu 2024 v splošnem bistveno znižala V povprečju je v lanskem letu v Sloveniji skupna inflacija, merjena s HICP, dosegla 2,0 %, kar je 5,2 o. t. manj kot leto prej. K temu je močno pripomogel odločen odziv naše denarne politike, saj smo v tistem času našo ključno obrestno mero iz negativnega območja povišali na 4 % (obrestna mera mejnega depozita, ki najbolje odraža naravnanost naše denarne politike). Po lanskem naglem zniževanju pričakujemo, da se bo letos prehodno ponovno nekoliko zvišala. S postopnim umirjanjem rasti plač in pričakovano rastjo produktivnosti pričakujemo, da se bo inflacija v letih 2026 in 2027 umirila, zlasti v neenergetskem delu, ter se ustalila blizu dveh odstotkov. Prispevki posameznih dejavnikov inflacije bodo precej bolj uravnoteženi.
Takšen razvoj dogodkov je omogočil tudi, da smo junija lansko leto začeli z zmanjševanjem restriktivnosti denarne politike in kumulativno obrestno mero mejnega depozita znižali za 100 bazičnih točk, na 3,0 %, čemur so letos sledila še štiri znižanja, na 2,0 %. Inflacija je trenutno okoli 2-odstotnega srednjeročnega cilja, zadnja ocena Sveta ECB glede inflacijskih obetov pa ostaja večinoma nespremenjena. Svet ECB je tako na zadnjih dveh monetarnih sejah tri ključne obrestne mere ohranil nespremenjene. Ustrezna naravnanost denarne politike bo še naprej determinirana na podlagi podatkov in na vsaki seji sveta ECB posebej, pri čemer bodo upoštevane ocene inflacijskih obetov, novi ekonomski in finančni podatki, dinamika osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Pomembno moje sporočilo je, da nam je uspelo s premišljeno denarno politiko in drugimi ukrepi ekonomske politike v Sloveniji in širše hitro obvladati visoko inflacijo brez destruktivnega učinka na realno gospodarstvo.
Če se ozremo na slovenski bančni sistem, je lani kljub razmeroma manj ugodnemu gospodarskemu okolju posloval uspešno. Pravzaprav so banke v zadnjih letih kljub številnim izzivom (pandemija, vojna v Ukrajini, likvidnostne težave in propad ameriške in švicarske banke, poplave, geopolitični pretresi …) uspešno poslovale in zagotavljale potrebno podporo gospodarstvu. Banke so še naprej izkazovale visoko dobičkonosnost, kar jim je omogočilo, da so dodatno okrepile že prej visoko odpornost na različna tveganja (npr. lastniki bank so v zadnjih letih v bančnem sistemu zadržali približno polovico ustvarjenega dobička, kar krepi stabilnost bančnega sistema in bankam omogoča naslavljanje potreb gospodarstva in gospodinjstev).
V letu 2025 pričakujemo, da se bo dohodek bank nekoliko zmanjšal predvsem zaradi nižjih neto obrestnih prihodkov. Dobiček pred obdavčitvijo se je do julija zmanjšal za približno petino v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Kakovost bančnih naložb ostaja stabilna, z manjšimi poslabšanji v določenih delih portfelja. Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema ostajata dobra. Na področju mikrobonitetnega nadzora smo v preteklem letu prioritizirali kreditno tveganje, s poudarkom na izpostavljenosti bank geopolitičnim napetostim in povečani makroekonomski negotovosti. Z namenom preverjanja kibernetske odpornosti bank so bili v letu 2024 izvedeni kibernetski stresni testi, ki so jim v letošnjem letu sledili še redni stresni testi. Ti kažejo, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen proti morebitnim šokom.
V Banki Slovenije ocenjujemo, da se je ob povečani negotovosti po zadnjih nekaj stabilnih četrtletjih splošna raven tveganj za finančno stabilnost v prvem četrtletju 2025 nekoliko zvišala. Negotovost v mednarodnem in domačem gospodarskem okolju se odraža pri kreditnem tveganju, kjer smo v prvem četrtletju leta 2025 povišali oceno tveganja na zmerno raven. Zaradi geopolitičnih tveganj in nepredvidljivosti v zvezi z mednarodno trgovinsko menjavo sta se zavarovalniški segment in trg vrednostnih papirjev soočala z makroekonomskim, tržnim, kibernetskim in podnebnim tveganjem, o čemer pa bosta poročala kolega iz AZN in ATVP. Odpornost na sistemska tveganja naslavljamo z makrobonitetno politiko, ki je tudi v preteklem letu ostala preventivno naravnana. Trenutno za slovenski bančni sistem veljajo štirje makrobonitetni ukrepi.
Poleg omenjenih aktivnosti smo v banki opravljali še vrsto drugih nalog, ki so del našega mandata, na primer izdaja gotovine ter upravljanje plačilnih sistemov, uradnih deviznih rezerv in drugega premoženja Banke Slovenije. Prav tako izvajamo številne aktivnosti za krepitev našega ugleda – v preteklem letu smo organizirali in gostili številne mednarodne dogodke ter okrepili naša prizadevanja na področju finančnega opismenjevanja. Z izobraževalnimi programi smo dosegli več kot 6000 otrok, mladih in odraslih.
Tudi v negotovem svetu v Banki Slovenije v središču našega delovanja ostaja naš temeljni cilj stabilnosti cen. Obenem z makrobonitetno politiko in mikrobonitetnim nadzorom skrbimo za zagotavljanje finančne stabilnosti, blažitev finančnih ciklov in povečevanje odpornosti finančnega sistema. Menim, da smo v preteklem letu uspešno izpolnili svoj zakonsko določen mandat, za kar si bomo prizadevali tudi v prihodnje.