Zaključek lanskega leta so po razpoložljivih podatkih zaznamovala razmeroma ugodna gospodarska gibanja na domačem trgu, medtem ko so pogoji za izvoznike ostali zahtevni. Inflacija se je nekoliko okrepila zaradi višje rasti cen storitev in drugega blaga, cene hrane pa se v zadnjih mesecih niso bistveno spremenile. Ob tem tesnost trga dela postaja manj izrazita, kažejo se znaki ohlajanja. V publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj ugotavljamo tudi, da je farmacevtska panoga postala eden glavnih stebrov slovenske industrije.
V evrskem območju se je glede na mesečne kazalnike v lanskem zadnjem četrtletju nadaljevala rast gospodarske aktivnosti. Januarski podatki PMI nakazujejo njeno nadaljevanje tudi v začetku letošnjega leta. Storitve so ostale glavni dejavnik rasti, krčenje v predelovalnih dejavnostih se je nekoliko omililo. Kljub temu ostajajo neugodna tveganja za rast v predelovalnih dejavnostih povišana. Tuje povpraševanje ostaja šibko, izvozna naročila pa upadajo. To se, skupaj s slabitvijo večine cenovnih dejavnikov, kaže tudi v evrski inflaciji. Decembra se je skupna inflacija umirila na 1,9 odstotka, osnovna pa na 2,3 odstotka.
Razpoložljivi podatki za domače gospodarstvo kažejo razmeroma ugoden zaključek lanskega in začetek letošnjega leta. To potrjujejo postopno izboljševanje gospodarske klime, z državnimi investicijami spodbujena medletno precej višja gradbena aktivnost, pozitivni rezultati v turizmu in ugodni kazalniki trošenja na domačem trgu, ki sovpadajo z izplačilom obvezne božičnice. Razmere so nasprotno ostale zahtevne v predelovalnih dejavnostih, a so podjetja bolj optimistična kot pred letom. Zaradi ugodnih gibanj na domačem trgu kratkoročni napovedni modeli za zadnje četrtletje nakazujejo 0,9-odstotno četrtletno gospodarsko rast, kar je skladno z našo najnovejšo napovedjo.
Trg dela se postopno ohlaja. Število delovno aktivnih je bilo novembra nižje kot pred letom, število registrirano brezposelnih se je medletno okrepilo četrti mesec zapored, zlasti med mladimi, kar lahko nakazuje umirjanje povpraševanja po delu. Kljub temu podjetja še vedno poročajo o pomanjkanju delovne sile, ki ga delno blažijo z naraščajočim zaposlovanjem tujih delavcev. Rast plač se je novembra upočasnila na 2,9 odstotka predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil v zasebnem sektorju.
Skupna inflacija, merjena s HICP, se je decembra okrepila na 2,6 odstotka. Povišanje je bilo posledica pospešitve osnovne inflacije, ki je v približno enaki meri izvirala iz hitrejše rasti cen storitev in cen drugega blaga. Pri tem še naprej povišano storitveno inflacijo ohranja visoka rast plač, ki po eni strani ohranja razmeroma visoko raven domačega trošenja, po drugi pa krepi stroške dela. Umiritev razmer na svetovnih trgih prehrambnih surovin se z zamikom kaže v cenah hrane, ki so v zadnjih mesecih stabilne, medletno pa je bila njihova rast decembra pri 4,6 odstotka še vedno visoka.
Na Banki Slovenije smo tokrat pripravili tudi posebno analizo z metodo spletnega strganja, ki je pokazala, da se je zanimanje za inflacijske teme v Sloveniji ob visoki rasti cen po pandemiji okrepilo in ostalo povišano tudi ob postopnem umirjanju skupne inflacije.
Primanjkljaj državnega proračuna se povečuje in se je lani podvojil na 2,4 odstotka BDP. Rast prihodkov se je upočasnila in zaostajala za rastjo odhodkov. K tej so največ prispevali plače ter transferi posameznikom in gospodinjstvom, visoka je bila tudi rast investicij. Primanjkljaja državnega proračuna in sektorja država naj bi se po načrtih vlade zvečala tudi letos, kar krči prostor za proticiklično delovanje fiskalne politike v primeru morebitnih večjih šokov.
Pomen farmacije za gospodarsko uspešnost Slovenije narašča
V tokratni publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj smo se posvetili tudi naraščajočemu pomenu farmacije, ki je postala eden glavnih stebrov industrijske aktivnosti in gospodarske rasti v Sloveniji. Njen pomen za celotno gospodarstvo, merjeno z deležem v dodani vrednosti in zaposlenosti, je eden največjih v EU.