V tretjem četrtletju so se tako v evrskem območju kot tudi v Sloveniji nadaljevale ugodne gospodarske razmere. Gospodarska rast kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram ostaja odporna in široko osnovana. Ob tem se inflacija zlasti zaradi višjih cen energentov postopoma zvišuje ter se v evrskem območju in Sloveniji ohranja nad 3 odstotki. V domačem gospodarstvu razmere na trgu dela ostajajo stabilne, medletna rast plač pa visoka.
Gospodarska aktivnost evrskega območja se je nadalje krepila tudi v tretjem četrtletju, kar nakazuje sestavljeni kazalnik PMI, ki je septembra dosegel najvišjo raven po marcu 2023. Rast aktivnosti je bila široko osnovana, ugodnejše razmere v storitvenih in predelovalnih dejavnostih pa so se odrazile tudi v septembrskem izboljšanju razpoloženja podjetij. Razpoloženje potrošnikov se je nasprotno poslabšalo zaradi znova okrepljenih cenovnih pritiskov. Skupna inflacija evrskega območja se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, tako zaradi višjih cen energentov kot pospešitve rasti cen hrane. Pospešitev rasti cen hrane bi že lahko kazala učinke izrazito sušnega poletja.
Po razpoložljivih podatkih so gospodarske razmere v Sloveniji ostale ugodne tudi v tretjem četrtletju, čeprav naj bi se gospodarska rast glede na predhodno četrtletje nekoliko umirila. Rast naj bi bila še naprej široko osnovana, kljub močno zaostrenim geopolitičnim razmeram in ponovnemu naraščanju cen energentov. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se letos povečuje v večini panog, razen v delu energetsko intenzivne industrije, kjer razmere ostajajo zahtevne. Gradbena aktivnost ostaja visoka, a se pričakovano umirja ob zaključevanju projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami. Ugodna medletna gibanja storitvenega sektorja še naprej spodbujata zasebna potrošnja in močan mednarodni turizem. Zaupanje v gospodarstvu je tudi septembra ostalo razmeroma solidno, čeprav se krepijo skrbi glede pospešitve inflacije. Kratkoročni napovedni modeli trenutno kažejo na 0,7-odstotno četrtletno rast BDP v tretjem četrtletju.
Razmere na trgu dela ostajajo razmeroma stabilne. Število delovno aktivnih se ohranja na podobnih ravneh kot lani, pri čemer se zaposlenost v pretežno zasebnih dejavnostih nadalje zmanjšuje, v pretežno javnih pa povečuje. Registrirana brezposelnost je bila septembra ponovno nižja kot pred letom in ostaja blizu zgodovinsko najnižje ravni. Medletna rast plač se je julija nekoliko znižala, vendar ostala visoka. Nominalna rast je znašala 7,6 odstotka, realna pa 4,4 odstotka in je bila močnejša v javnem (8,4 %) kot zasebnem sektorju (7,0 %). Robustna rast plač še naprej podpira kupno moč gospodinjstev, a obenem krepi domače cenovne pritiske.
Skupna inflacija, merjena s HICP, se postopno viša in je septembra dosegla 3,7 odstotka. Krepijo jo predvsem izrazite rasti cen energentov oziroma naftnih derivatov. Rast cen hrane za zdaj ostaja šibka, vendar tekoče gibanje cen nepredelane hrane in gibanja v evrskem območju nakazujejo postopno krepitev cenovnih pritiskov. Osnovna inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, se je septembra znižala na 2,3 odstotka. V nasprotju s skupno inflacijo je v preteklih mesecih ostala razmeroma stabilna, kar kaže, da je prenos energetskega šoka v osnovno inflacijo še naprej omejen.
Primanjkljaj države se je v prvi polovici leta povečal, podatki po denarnem toku pa nakazujejo, da se je njegovo naraščanje v tretjem četrtletju ustavilo. Letos ga povečujejo zlasti socialni transferji, investicije in plače. Učinki ukrepov za blažitev visokih cen energije so za zdaj zmerni. Ob zviševanju zahtevanih donosnosti na finančnih trgih se postopoma povečujejo stroški refinanciranja dolga, kar ob demografskih in okoljskih izzivih ter izpolnjevanju zavez glede obrambnih izdatkov ustvarja pritiske na javne finance. Dodatno kratkoročno negotovost predstavljajo tudi ukrepi, predvideni v Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, in napovedani, a za zdaj še nesprejeti, ukrepi javnofinančne konsolidacije za upočasnitev močne rasti izdatkov. Slednje je bistveno za ohranjanje fiskalnega prostora, ki je ključen za blaženje morebitnih novih makroekonomskih šokov in strukturnih izzivov gospodarstva.
Razmere v predelovalnih dejavnostih in novo kreditiranje podjetij
V tokratni publikaciji smo podrobneje analizirali predelovalne dejavnosti ter strukturo novega kreditiranja podjetij v Sloveniji in evrskem območju. Razmere v predelovalnih dejavnostih se med članicami precej razlikujejo, morebitne podražitve energentov pa bi lahko te razlike še poglobile. Višji stroški poslovanja, tudi zaradi dražje energije, povečujejo potrebe podjetij po financiranju obratnega kapitala, kar se v evrskem območju kaže v rasti kratkoročnega kreditiranja, predvsem večjih in manj tveganih podjetij, h katerim se premika tudi ponudba bank. Takšne preusmeritve kreditiranja pri nas za zdaj še ni zaznati. V Sloveniji sicer rast aktivnosti predelovalnih dejavnosti v zadnjem obdobju podpira ugodnejša produktivnost, a ta, kot kažejo naše analize, ne pomeni nujno splošnega izboljšanja razmer, ampak lahko odraža tudi krčenje manj produktivnih panog in s proizvodnjo spet bolj usklajeno gibanje zaposlenosti po obdobju njenega kopičenja.