Rast domačega gospodarstva je v drugem četrtletju občutno presegla pričakovanja. Razpoložljivi podatki kažejo, da se ugodna gibanja nadaljujejo tudi v tretjem četrtletju, a naj bi bila ta bolj umirjena. Gospodarstvo torej za zdaj, podobno kot v evrskem območju, kljub vojni na Bližnjem vzhodu, dražji energiji in veliki negotovosti, ostaja zelo odporno. Inflacija ostaja povišana, tveganje za njeno ohranitev pa predstavljajo dražji energenti in izredno sušno poletje. V publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj tokrat dodatno analiziramo učinke višjih cen energentov na gospodarstvo. Ugotavljamo, da so ti izrazito bolj neugodni, kadar višje cene izvirajo iz omejene ponudbe energentov, kot kadar jih poganja močnejše svetovno povpraševanje. V takšnih razmerah so tudi možnosti ekonomskih politik za blaženje posledic omejene, zato je pomemben usklajen odziv različnih politik.
Gospodarska rast v evrskem območju je v drugem četrtletju z 0,4 odstotka presegla pričakovanja, kar kaže njegovo odpornost kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in visokim cenam energentov. Anketni kazalniki za julij in avgust nakazujejo nadaljevanje rasti, ob tem pa tveganja za nadaljnjo rast ostajajo povečana zaradi vztrajajoče geopolitične negotovosti. Po ponovni zaostritvi konflikta na Bližnjem vzhodu se je skupna inflacija julija okrepila na 2,9 odstotka.
Tudi v Sloveniji je gospodarska rast v drugem četrtletju občutno presegla pričakovanja, in sicer se je BDP četrtletno povečal za 1,8 odstotka, medletno pa za kar 5,0 odstotka. Visoko rast sta še naprej podpirali predvsem domača potrošnja in investicije, zlasti v gradbeništvu, ki so jih nadalje pomembno spodbujali državni infrastrukturni projekti. Okrepile so se tudi storitve, rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih pa se je opazno pospešila kljub zaostrenim razmeram v mednarodnem okolju. Omejen nabor podatkov in ocene kažejo nadaljevanje rasti tudi v tretjem četrtletju, vendar naj bi bila ta bolj umirjena. Naši kratkoročni napovedni modeli trenutno ocenjujejo četrtletno rast BDP pri 0,5 odstotka.
Trg dela je ostal robusten, brezposelnost pa na zgodovinsko nizkih ravneh. Še naprej se ohranjajo precejšnje razlike med dejavnostmi, saj se je zaposlenost v predelovalnih dejavnostih nadalje zmanjševala, v storitvah pa povečevala. Ob pospešku gospodarske aktivnosti so se okrepila zaposlitvena pričakovanja podjetij, ker je pomanjkanje delavcev še vedno izrazito, podjetja nadaljujejo z zaposlovanjem tujcev. Rast plač se je junija okrepila na 8,3 odstotka, k čemur je prispevalo predvsem nadaljevanje plačne reforme v javnem sektorju.
Skupna inflacija, merjena s HICP, se je avgusta okrepila na 3,4 odstotka. Gibanje cen so v zadnjih mesecih določale predvsem cene energentov, še posebej naftnih derivatov, katerih izrazito rast so deloma blažili državni ukrepi. Rast cen hrane za zdaj ostaja razmeroma nizka, precejšnje tveganje za njeno pospešitev pa predstavljajo dražji energenti in izredno sušno poletje v Sloveniji in drugod po Evropi.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvih sedmih mesecih kljub solidni rasti prihodkov medletno povečal na 1,3 milijarde evrov. Visoko rast so beležili prispevki za socialno varnost, med odhodki pa izstopajo plače javnih uslužbencev, investicije in storitve dolgotrajne oskrbe. Javne finance so izpostavljene številnim tveganjem, povezanim z obrambnimi izdatki, cenami energentov, demografijo, zelenim prehodom in obnovo po poplavah. Dodatno negotovost prinaša tudi morebitna uveljavitev ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Vpliv energetskih šokov na evropsko in domače gospodarstvo
V publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj podrobneje analiziramo energetske šoke in njihov vpliv na evropsko in domače gospodarstvo, ki sta obe močno odvisni od uvoza energentov. Energetski šoki se prek višjih stroškov energije prenašajo v inflacijo in zavirajo gospodarsko aktivnost zaradi pritiskov na stroškovno konkurenčnost, zmanjšanja kupne moči gospodinjstev in dobičkonosnosti podjetij. Poleg tega stopnjujejo pritiske konkurence tretjih držav, ki so v večji meri energetsko samozadostne, visoke cene energentov pa lahko zmanjšujejo privlačnost naložb za vlagatelje. Analiza bančnega financiranja kaže, da energetski šoki ne spodbudijo bank k financiranju investicij v večjo energetsko učinkovitost.
Prilagajanje na energetske šoke pa ni odvisno le od odziva podjetij in finančnega sistema, temveč tudi od ustrezne podpore vseh ekonomskih politik. Denarna politika ne more v celoti izničiti neposrednih inflacijskih učinkov energetskih šokov, lahko pa omejuje njihovo vztrajnost in prispeva k zasidranju inflacijskih pričakovanj. Ekonomske politike skupaj pa lahko prispevajo k blaženju kratkoročnih posledic energetskih šokov in k ustvarjanju pogojev za dolgoročno prilagajanje.