Preprečevanje ponarejanja in e-izobraževanje

Boj proti ponarejanju denarja je evropska skrb in je v pristojnosti različnih mednarodnih in nacionalnih organov. V nacionalnih centrih za analizo bankovcev in kovancev, ki so ustanovljeni v vsaki članici Evropske unije, ter v skupnem Centru za analizo ponarejenega denarja, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB), skrbno pregledujejo zasežene ponarejene bankovce in kovance.

Pridobljene informacije se hranijo v skupni podatkovni bazi in se delijo s pristojnimi nacionalnimi in drugimi organi, ki sodelujejo v boju proti ponarejanju denarja. ECB tesno sodeluje tudi z Europolom, Interpolom in Evropsko komisijo. 

Evrske bankovce pred ponarejanjem ščitijo zaščitni elementi, ki so izdelani z najsodobnejšo tehnologijo. 

Čeprav stabilnost evra naredi valuto še posebej zanimivo za ponarejevalce, je količina odkritih ponarejenih bankovcev zanemarljiv delež v obtoku.

Preverite pristnost bankovcev in kovancev ob prejemu

Ponarejeni bankovci in kovanci so popolnoma brez vrednosti. Če sprejmete ponaredek, vam škoda ne bo povrnjena. Zato je ključno, da pristnost bankovcev in kovancev preverite takoj ob prejemu. Če vrnete v obtok bankovec ali kovanec, za katerega sumite, da je ponarejen, storite kaznivo dejanje.

Profesionalni uporabniki so običajno bolj pozorni na ponaredke, medtem ko se mnogi posamezniki premalo zavedajo nevarnosti prejema ponarejenih bankovcev ali kovancev.

Kako ugotoviti, ali je bankovec oziroma kovanec pristen?

Pristnost evrskih bankovcev lahko hitro in preprosto preverite z metodo OTIP, POGLED IN NAGIB.

Banka Slovenije vse uporabnike gotovine vabi tudi k uporabi e-učnega orodja, kjer lahko pridobite znanje in veščine za prepoznavanje pristnosti evrskih bankovcev in kovancev.

Kaj naj storim če sumim, da je bankovec ponarejen?

Če sumite, da je bankovec ponarejen, natančno preverite njegove zaščitne elemente. Preverite več zaščitnih elementov – le eden ni dovolj! Uporabite metodo OTIP, POGLED IN NAGIB ter dodatne pripomočke za preverjanje pristnosti bankovcev, če jih imate. Bankovec primerjajte s pristnim bankovcem in iščite razlike, nikoli podobnosti. 

Če dvomite o pristnosti bankovca ali kovanca, ga ne vzemite.
Če ste kljub izvedbi opisanega postopka še vedno v dvomih glede pristnosti bankovca ali kovanca, lahko bankovec ali kovanec prinesete v pregled na blagajno Banke Slovenije.

Bankovec ali kovanec je ponarejen. Kaj storiti?

Če ste bankovec ali kovanec, ki se vam zdi ponarejen, že vzeli, takoj obvestite policijo (telefonska številka 113). 

Poskušajte si zapomniti, kdaj, kje in od koga ste prejeli bankovec oziroma kovanec. Te informacije so pogosto zelo koristne pri iskanju izdelovalcev in razpečevalcev ponaredkov.

Ponarejene in sumljive bankovce in kovance je treba izročiti policiji. Če se pozneje ob analizi izkaže, da je bil bankovec oziroma kovanec pristen, bo lastnik prejel njegovo protivrednost. 

Vključitev ponarejenih bankovcev in kovancev v obtok pomeni kaznivo dejanje. Ponaredki so brez vrednosti in jih ne morete zamenjati za druge bankovce.

Splošni nasveti za profesionalne uporabnike gotovine: 

• Ne prepirajte se s stranko.

• Poskusite si zapomniti čim več o stranki.

• Če odide z avtomobilom, si zapišite registrsko številko in model (če je le mogoče).

• Ne ogrožajte svoje varnosti.

Dodatne informacije najdete na spletnih straneh ECB. 

Ponarejeni evrski bankovci v letu 2024 – Evrosistem 

Leta 2024 je bilo iz obtoka na ravni Evrosistema umaknjenih 554.000 ponarejenih evrskih bankovcev, kar je, glede na število vseh bankovcev v obtoku, še vedno ena nižjih ravni doslej. V primerjavi z zadnjimi tremi leti se je skupno število odkritih ponaredkov sicer malenkost povečalo, vendar še vedno ostaja nižje od let pred pandemijo Covid 19. Na milijon pristnih bankovcev je bilo v obtoku odkritih le 18 ponaredkov, kar je precej nižje napram letom takoj po uvedbi evra. Verjetnost prejema ponarejenega evrskega bankovca tako ostaja nizka, kar pomeni, da so evrski bankovci še naprej varno in zaupanja vredno plačilno sredstvo.

V letu 2024 sta bila še vedno najpogosteje ponarejana bankovca apoena 20 € in 50 €. Skupaj sta predstavljala več kot 75 % vseh iz obtoka umaknjenih ponaredkov.

Tabela 1: Porazdelitev ponaredkov evrskih bankovcev po apoenih na ravni Evrosistema v letu 2024 

Od umaknjenih ponarejenih evrskih bankovcev jih je bilo 97,8% zaseženih v državah evroobmočja, 1,3% v državah članicah EU zunaj evroobmočja in 0,9% drugod po svetu.

Ponarejena evrska gotovina v letu 2024 – Slovenija 

V letu 2024 je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih 1.181 ponarejenih evrskih bankovcev, kar je približno 7 % več kot v letu 2023. Kljub povečanju, ostaja število zaseženih ponaredkov v obtoku v Sloveniji relativno nizko.

Povečalo se je število umaknjenih evrskih bankovcev apoenov 10 €, 20 € in 200 €, medtem ko se je število umaknjenih ponarejenih evrskih bankovcev apoenov 5 €, 50 €, 100 € in 500 € zmanjšalo. Skupna vrednost odkrite ponarejene evrske gotovine v Sloveniji je lansko leto znašala 110.240 EUR, kar je za približno 11 % več kot v letu 2023.

Tabela 2: Porazdelitev ponaredkov evrskih bankovcev po apoenih v Sloveniji v letu 2024 

V letu 2024 je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih tudi 6.665 ponarejenih evrskih kovancev, kar je približno 13 % manj kot v letu 2023. Najpogosteje ponarejen evrski kovanec ostaja kovanec za 2 €.

Tabela 3: Porazdelitev ponaredkov evrskih kovancev po apoenih v Sloveniji v letu 2024

Upoštevajoč število neto izdanih pristnih evrskih bankovcev in evrskih kovancev, je delež ponaredkov med gotovino v obtoku zelo majhen.