Pravica do osnovnega plačilnega računa

Imeti in uporabljati plačilni račun je ključno za finančno vključenost posameznika. Brez računa se namreč ta sooča s težavami pri vsakodnevnem delovanju v družbi. Prav zato Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih določa, da ima vsak potrošnik brez plačilnega računa, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, na voljo osnovni plačilni račun, odprtje katerega lahko zahteva pri katerikoli banki ali hranilnici.

Temeljni namen osnovnega plačilnega računa je zagotoviti finančno vključenost, zato je namenjen tudi potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.

Potrošniki morajo odprtje računa posebej zahtevati na posamezni banki oziroma v hranilnici, saj vloga za odprtje osebnega (transakcijskega) računa ne pomeni tudi vloge za odprtje osnovnega plačilnega računa. Banka oziroma hranilnica mora oziroma lahko zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa le v primerih, ko zakon to izrecno določa. Posebna pravila veljajo tudi glede enostranske odpovedi pogodbe s strani banke.

Obseg storitev v okviru osnovnega plačilnega računa

Osnovni plačilni račun mora v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih vključevati vsaj:

• storitve, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa;

• storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun in dvig gotovine s plačilnega računa v Evropski uniji na bančnem okencu ali na bankomatih med obratovalnim časom banke ali zunaj njega;

• izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev, plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili, in

• izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na terminalih, okencih in prek spletnih storitev banke.

Nadomestilo za osnovni plačilni račun

Medtem ko je višina primernega nadomestila za vodenje osebnega (transakcijskega) računa poslovna odločitev posamezne banke, zgornjo mejo primernega nadomestila za osnovni plačilni račun določimo na Banki Slovenije.

Upoštevajoč zakonske kriterije in tudi z namenom zaščite ranljivih skupin prebivalstva smo zgornjo mejo določili pri znesku 4,90 evra oziroma 1,47 evra (30 odstotkov izhodiščnega nadomestila) za upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih določa tudi, da lahko banka (oziroma hranilnica) te storitve zagotavlja tudi brezplačno.

Izjeme od pravice do osnovnega plačilnega računa

Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa mora banka oziroma hranilnica zavrniti, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ker banka ne bi mogla izpolniti obveznosti pregleda stranke. Posledično v skladu z določbami zakona iz tega stavka ne sme skleniti poslovnega razmerja s stranko. Poleg tega ima banka možnost, da zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa tudi (in samo) v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom, in sicer:

• če potrošnik že ima plačilni račun pri banki oziroma hranilnici v Republiki Sloveniji, ki mu omogoča enak nabor storitev kot osnovni plačilni račun (razen kadar potrošnik navede, da je bil obveščen o tem, da bo ta plačilni račun zaprt), ali

• če potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke, pri kateri želi odpreti osnovni plačilni račun.

Odpoved osnovnega plačilnega računa

Banka oziroma hranilnica lahko potrošniku odpove osnovni plačilni račun le v naslednjih primerih:

• potrošnik je osnovni plačilni račun namerno uporabljal za nezakonite namene;

• na osnovnem plačilnem računu več kot 24 zaporednih mesecev ni bilo nobene transakcije;

• potrošnik je predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico do osnovnega plačilnega računa, kadar na podlagi točnih informacij takšne pravice ne bi pridobil;

• potrošnik ne prebiva več zakonito v Evropski Uniji;

• potrošnik naknadno odpre plačilni račun pri drugi banki oziroma hranilnici, ki mu omogoča najmanj uporabo obsega storitev osnovnega plačilnega računa;

• potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke oziroma hranilnice ali

• pod pogoji, ki jih glede odstopa od pogodbe določa drug zakon (npr. zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma).