Prijava kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije
Banka Slovenije je med drugim pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora na področju izpolnjevanja bonitetnih zahtev in korporativnega upravljanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, opravljanja plačilnih storitev, varstva potrošnikov ter potrošniškega kreditiranja bank in hranilnic. Poleg informacij, povezanih z navedenimi področji, so pomembne tudi informacije, povezane s prevarami, zlorabami, etično spornimi in koruptivnimi dejanji, ki jih zagrešijo subjekti nadzora Banke Slovenije.
Banka Slovenije pri obravnavi prijave kršitve loči:
prijavo kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije na podlagi 269. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP; v nadaljevanju: ZBan-3) in drugih predpisov z njene pristojnosti, ter
zunanjo prijavo kršitev na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23; v nadaljevanju: ZZPri).
Komu je namenjena prijava kršitev v bankah in drugih subjektih nadzora?
Postopek prijave kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije, je namenjen zlasti zaposlenim v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije, prijavo kršitev pa lahko podajo tudi druge osebe, ki razpolagajo z informacijami o morebitnih kršitvah veljavnih predpisov v zvezi z izvajanjem finančnih storitev ali izpolnjevanjem bonitetnih zahtev.
Vsak posameznik lahko s prijavo kršitev in posredovanjem relevantnih informacij Banki Slovenije prispeva k učinkovitejšemu nadzoru bank in drugih subjektov nadzora. Prejeta prijava kršitve je za Banko Slovenije pomemben dodaten vir informacij za izvajanje njenih nadzorniških pooblastil.
Če kot uporabnik finančnih storitev menite, da je banka ali drug subjekt nadzora pri poslovanju z vami kršil veljavne predpise in hkrati želite vsebinski odgovor v zvezi z vašim konkretnim primerom, izberite postopek Pritožbe uporabnikov finančnih storitev.
Prijava kršitev po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (zunanja prijava)
Zunanja prijava je namenjena prijavi kršitve, za katero je prijavitelj izvedel v svojem delovnem okolju pri subjektu, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami nadzira Banka Slovenije.
Banka Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi obravnava zunanjo prijavo prijavitelja po ZZPri le, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu. Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma.
Komu je namenjena zunanja prijava?
Zunanja prijava v skladu z ZZPri je namenjena le prijavi kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, in jo tako lahko poda le posameznik, ki je ali je bil v delovnem ali podobnem razmerju pri subjektu nadzora, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi nadzira Banka Slovenije, ter je predhodno pri tem subjektu podal notranjo prijavo, oz. če notranja pot za prijavo, kot jo predvideva ZZPri, ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če posameznik meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.
Kako lahko oddam prijavo kršitve?
Prijavo kršitve lahko oddate po navadni pošti, po elektronski pošti, z uporabo elektronskega obrazca ali po telefonu. V vseh primerih lahko prijavo podate tudi anonimno.
Z uporabo elektronskega obrazca:
Ob oddaji prijave z uporabo elektronskega obrazca boste prejeli enkratno geslo, ki ga skrbno shranite. S pomočjo tega gesla lahko pozneje dopolnite prijavo.
Z elektronsko pošto na naslov: [email protected]
Prosimo, upoštevajte, da narava elektronske pošte ne omogoča posebne zaščite pred vpogledi tretjih oseb.
Z navadno pošto na naslov:
Banka Slovenije
Nadzor bančnega poslovanja – Prijava zunanje kršitve – ne odpiraj
Slovenska cesta 35
1505 Ljubljana
(OSEBNO)
Po telefonu (v primeru prijave po ZZPri):
po predhodni najavi prek elektronske pošte na naslov: [email protected] (pogovor se lahko snema).
Če boste prijavo kršitve poslali po navadni pošti, si shranite datum oddaje pošiljke, vsebino prijave kršitve in naziv banke ali subjekta, na katero se kršitev nanaša. Te informacije bodo služile za morebitno dopolnitev prijave kršitve ali za povratno komunikacijo.
Kontaktni podatki pooblaščene osebe za prijavo kršitev (uradne osebe za zunanjo prijavo po ZZPri)
Mitja Bukovec
[email protected]
Določila o zaščiti identitete prijavitelja in druge pomembne informacije o sistemu obveščanja o kršitvah
Če iz katerega koli razloga v prijavi kršitev ne želite razkriti svojih osebnih in/ali kontaktnih podatkov, nam lahko posredujete prijavo tudi anonimno. Banka Slovenije bo anonimno prijavo obravnavala v okviru pooblastil nadzora in ukrepala v skladu s predpisi.
Če želite posredovati anonimno prijavo kršitev zaposlenega, priporočamo, da vanjo ne vključujete kontaktnih podatkov (ime, naslov, telefonska številka, elektronski naslov ipd.) ali navajate drugih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče prepoznati vašo identiteto.
Če želite kljub anonimni prijavi prejeti povratno informacijo o prejemu in obravnavi svoje prijave, lahko navedete zgolj informacijo, kam naj se vam povratna informacija pošlje.
Prav tako svetujemo, da za posredovanje prijave ne uporabljate službenih računalnikov oziroma drugih službenih sredstev.
Kadar prijavo posredujete po elektronski pošti ali s spletnim obrazcem, prosimo, upoštevajte, da se na strežniku Banke Slovenije zapiše podatek o IP-naslovu računalnika, s katerega je posredovano sporočilo oziroma oddan obrazec, in sicer v okviru aplikacij za izvajanje splošnih varnostnih politik informacijske varnosti Banke Slovenije (požarni zid, usmerjevalnik, reverse proxy). V teh primerih je izločitev podatka o IP-naslovu konkretnega računalnika, ki je bil uporabljen za posredovanje posamezne prijave, zaradi velike količine podatkov in dodatnih varnostnih ukrepov v Banki Slovenije (omejen dostop do baze podatkov, sledenje dostopa do podatkov) praktično onemogočena. Tudi sicer je treba upoštevati, da podatek o IP-naslovu računalnika, ki je bil uporabljen pri posredovanju sporočila ali obrazca, ne omogoča identifikacije dejanskega pošiljatelja (kadar lahko računalnik uporabljajo različni uporabniki) oziroma je identiteta posameznega pošiljatelja dodatno zavarovana z zaupnostjo podatkov, ki jo zagotavljajo ponudniki telekomunikacijskih storitev in upravljavci lokalnega omrežja, na katero je priključen računalnik.
V prijavi kršitve s svojimi besedami opišite ravnanja, ki so po vašem mnenju sporna in so v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki zavezujejo banko ali drug subjekt nadzora Banke Slovenije.
V prijavi podajte natančen opis nedovoljenih ravnanj oziroma opustitev, ki predstavljajo kršitev banke ali drugega subjekta nadzora, ter če je mogoče, navedite relevantne okoliščine, priče, dokumente in druga dokazila, iz katerih izhaja kršitev.
V postopku obravnave oziroma preiskave morebitnih kršitev je pogosto treba pridobiti dodatne informacije od prijavitelja, zato nam v prijavi posredujte tudi svoje kontaktne podatke, razen če želite posredovati prijavo anonimno. Banka Slovenije bo vaše kontaktne podatke (ime, naslov, telefonsko številko …) varovala kot strogo zaupne.
Svojo prijavo lahko kadar koli dopolnite. To velja tudi, če ste posredovali anonimno prijavo.
Če je bila prijava oddana s spletnim obrazcem Banke Slovenije
Ob prvi prijavi kršitve s spletnim obrazcem bo prijavitelj samodejno prejel enkratno geslo, ki mu omogoča poznejše dopolnjevanje prijave in posredovanje dodatnih informacij ali dodatne dokumentacije. Prijavitelj lahko prijavo, ki jo je posredoval s spletnim obrazcem, dopolni po spletu z uporabo obrazca za prijavo kršitev tako, da izbere možnost »Želim dopolniti obstoječo prijavo kršitve«. Za dopolnitev obstoječe prijave kršitve bo prijavitelj vnesel enkratno geslo, ki ga je pridobil ob prvi prijavi.
Prijavitelj lahko za dopolnitev prijave, ki jo je poslal po navadni ali elektronski pošti, pozneje posreduje dodatne informacije ali dokumentacijo na enak način in navede, da se informacije nanašajo na že poslano prijavo kršitve.
Če je bila prijava poslana po navadni ali elektronski pošti
Prijavitelj lahko svojo prijavo dopolni tako, da v novem sporočilu navede, kdaj je bila prijava poslana, na katero banko oz. drugi subjekt nadzora se nanaša in katero kršitev je prijavil (in druge podatke, iz katerih bo mogoče identificirati prijavo kršitve).
Banka Slovenije prijavitelju v sedmih dneh od prejema prijave potrdi njen sprejem, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če Banka Slovenije presodi, da bi potrditev sprejema prijave lahko ogrozila varstvo identitete prijavitelja. Banka Slovenije ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj se potrdilo pošlje.
Banka Slovenije prijavitelja obvesti o koncu in izidu postopka. Če postopek po poteku treh mesecev od prejema prijave še ni končan, Banka Slovenije prijavitelja obvesti o stanju postopka, zlasti o predvidenih ali sprejetih ukrepih. Banka Slovenije ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj se potrdilo pošlje.
Kadar Banka Slovenije prejme zunanjo prijavo kršitve po ZZPri, za katero ni pristojna, jo vključno z vašimi osebnimi podatki odstopi stvarno pristojnemu organu za zunanjo prijavo iz 14. člena ZZPri.
Organi za zunanjo prijavo:
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve
Agencija za trg vrednostnih papirjev
Agencija za varstvo konkurence
Agencija za varnost prometa
Agencija za zavarovalni nadzor
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem
Banka Slovenije
Državna revizijska komisija
Finančna uprava
Tržni inšpektorat
Urad za preprečevanje pranja denarja
Informacijski pooblaščenec
Inšpekcija za informacijsko varnost
Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost
Inšpekcija za varstvo pred sevanji
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Inšpektorat za delo
Inšpektorat za javni sektor
Inšpektorat za okolje in prostor
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke
Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji
Zdravstveni inšpektorat
Slovenski državni holding
Komisija za preprečevanje korupcije
Če za zunanjo prijavo ni pristojen drug organ iz 14. člena ZZPri, Banka Slovenije stvarno pristojnemu nadzornemu organu posreduje zgolj anonimiziran opis prijavljene kršitve. Vašo celotno prijavo, vključno z vašimi osebnimi podatki, Banka Slovenije stvarno pristojnemu nadzornemu organu odstopi le z vašim izrecnim soglasjem. Za zaščito prijavitelja v skladu s 17. členom ZZPri je v teh primerih pristojna Komisija za preprečevanje korupcije.
V skladu z nalogami, ki so bile na Evropsko centralno banko prenesene z Uredbo Sveta (EU), št. 1024/2013, z dne 15. oktobra 2013 (prenos posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko), je 4. novembra 2014 neposredni nadzor nad nekaterimi bankami v Sloveniji prevzela Evropska centralna banka. Ta je pristojna tudi za preiskavo kršitev s področja nalog, ki so bile prenesene nanjo.
Prejete prijave kršitev, ki se bodo po svoji vsebini nanašale na pristojnosti Evropske centralne banke, bodo v skladu s prejšnjim odstavkom posredovane Evropski centralni banki.
Zaupnost podatkov o identiteti prijavitelja
Banka Slovenije bo podatke o prijavitelju in tudi vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o njegovi identiteti, varovala kot strogo zaupne. Banka Slovenije lahko podatke o prijavitelju razkrije samo na podlagi izrecnega soglasja prijavitelja ali:
v primeru prijave kršitve po ZBan-3:
kadar je razkritje identitete prijavitelja nujno za izvedbo kazenskega postopka ali nadaljnjih sodnih postopkov;
če bodo v zvezi z ravnanji banke ali drugega subjekta nadzora sproženi nadaljnji sodni postopki, bo Banka Slovenije morala podatek o identiteti prijavitelja, če bo to pomembno za izvedbo postopka, posredovati tudi pristojnim organom pregona oziroma sodišču;
v primeru prijave kršitve po ZZPri:
če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).
Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.
Varovanje osebnih podatkov v internih postopkih
Dostop do podatkov o identiteti prijavitelja bo imela v prvem koraku izključno oseba, pooblaščena za prijavo kršitve.
Če se prijava posreduje s spletnim obrazcem, prenos sporočila poteka po šifrirani HTTPS-povezavi, kar pomeni, da v omrežju Banke Slovenije nihče razen pooblaščene osebe ne more dostopati do podatkov v obvestilu. Posredovanje prijave po elektronski pošti ni zaščiteno z varno povezavo.
V postopku interne preiskave se bodo vsi podatki, iz katerih bi bilo mogoče razbrati identiteto prijavitelja, hranili ločeno in bodo zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom. Za vsak vpogled v podatke o identiteti prijavitelja bo zagotovljena revizijska sled.
Pooblaščena oseba za prejem prijave lahko v internem postopku preiskave razkrije identiteto osebe, ki je posredovala prijavo, in sicer le pooblaščenim osebam, ki neposredno sodelujejo v postopku preiskave, če je to nujno za izvedbo postopka in ugotovitev kršitev.
Čas hrambe podatkov o identiteti prijavitelja
Banka Slovenije bo prijavo in podatke o identiteti prijavitelja hranila še pet let po zaključku preiskave.
Po poteku roka hrambe se osebni podatki o prijavitelju, posredniku, povezanih osebah, osebi, ki jo prijava zadeva, in osebah, ki lahko pomagajo pri preiskavi prijavljene kršitve, ter vsebina prijave uničijo, evidenčni podatki o prijavi pa se hranijo tudi po poteku tega roka v skladu z notranjimi pravili.
Zaščita identitete prijavitelja po ZZPri
Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. To velja tudi v primeru, ko je dokumentarno gradivo odstopljeno drugemu organu v pristojno obravnavo. Poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju sta prekršek, za katerega ZZPri predpisuje globo.
Izključitev odgovornosti glede razkritja
Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.
Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če jih prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z ZZPri. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ni samostojno kaznivo dejanje.
V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi ZZPri in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve.
Informacije o ugotovljenih kršitvah in izrečenih ukrepih
Če bo Banka Slovenije v nadzorniškem postopku ugotovila, da je v banki oz. subjektu nadzora prišlo do kršitve, bo v skladu s predpisi izrekla ukrepe nadzora ali sankcije zoper banko oz. subjekt nadzora.
Informacije o ugotovitvah v postopku nadzora ter o izrečenih ukrepih nadzora so na podlagi zakona zaupne informacije in jih ni dovoljeno razkriti, razen v zakonsko določenih primerih. Banka Slovenije na spletni strani javno objavlja določene informacije o ukrepih nadzora, ki jih izreče na podlagi predpisov.
Kaj naj naredim, če bom po prijavi kršitve deležen povračilnih ukrepov?
Če boste po prijavi kršitve v banki oz. drugem subjektu nadzora deležni povračilnih ukrepov, to sporočite tudi Banki Slovenije kot dopolnitev prijave (glej zgoraj).
Če ste prijavo kršitve oddali anonimno, Banka Slovenije na podlagi prejetega obvestila o povračilnih ukrepih ne bo mogla ukrepati. V tem primeru priporočamo, da ob dopolnitvi prijave sporočite tudi svoje osebne podatke.
Zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi v primeru prijave, ki se obravnava po ZZPri
Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijavitelja navedla kakšen drug razlog). Med njimi so na primer odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno. Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in je lahko prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov).
Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z ZZPri so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi (odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno). Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vede podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite, takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška.
Pooblaščenec za prijave prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, svetuje o pravnih možnostih ter mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, na primer tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v drugem postopku.
Informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev po ZZPri