Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva (veljavno od 1. julija 2023 dalje)

Svet Banke Slovenije je na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17, 5/18) ter 4., 17. in 19. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru (Uradni list RS, št. 100/13 in 42/23) sprejel Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 63/2023) in Sklep o določitvi zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika (Uradni list RS, št. 63/2023). Oba sklepa sta začela veljati 1. julija 2023.

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (v nadaljevanju sklep) je prilagodil makrobonitetne omejitve, ki sta jih uvedla že predhodna sklepa, in sicer Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19 in 75/20) in Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 60/22). Ukrep se uporablja za banke, hranilnice, podružnice bank članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju banke). Cilj ukrepa je blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda.

Sklep o določitvi zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika določa minimalni znesek, ki mora potrošniku vsak mesec ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb.

Veljavni makrobonitetni instrumenti

Sklep določa tri zavezujoče makrobonitetne instrumente:

omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe (DSTI),
omejitev ročnosti,
omejitev razmerja med zneskom premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti, in vrednostjo finančnih instrumentov (LTC),

in en nezavezujoč ukrep:

(d) priporočilo glede najvišjega razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe (LTV).

Z makrobonitetnimi instrumenti implementiramo minimalne kreditne standarde za stanovanjska in potrošniška posojila, banke pa so še vedno odgovorne, da same ocenijo kreditno spodobnost kreditojemalca in so odgovorne za prevzemanje tveganj, ki izhajajo iz novoodobrenih posojil.

Omejitev razmerja DSTI

Omejitev razmerja DSTI velja za vsa posojila prebivalstvu (potrošniška in stanovanjska). Razmerje DSTI se izračuna kot:

V letni strošek servisiranja celotnega dolga se vključujejo stroški servisiranja kredita, ki je predmet nove kreditne pogodbe, ter zneski vseh ostalih neporavnanih kreditnih pogodb, tudi leasinških, z izjemo dolgov, povezanih s kreditnimi karticami in limiti. V dolg se prav tako ne vključuje kreditov, ki bodo z novo kreditno pogodbo poplačani.

V letni neto dohodek potrošnika so vključeni prejemki iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini, ki niso izvzeti iz izvršbe, z izjemo enkratnih in občasnih prejemkov (npr. jubilejne oziroma izredne nagrade). Ne glede na napisano se v dohodek lahko upošteva vračilo dohodnine. Prav tako se pri izračunu letnega dohodka upoštevajo otroški dodatki in nekatere druge socialnovarstveni prejemki. Kadar znesek kreditne pogodbe za potrošni namen ne presega 5.000 EUR, se lahko dohodek potrošnika izračuna tako, da se trije zadnji mesečni dohodki iz delovnega razmerja ali zadnji mesečni dohodek iz pokojnine preračunajo na letno raven.

Instrument omejitve razmerja DSTI določa najvišje še dovoljeno razmerje DSTI.

a) Ob sklenitvi nove kreditne pogodbe razmerje DSTI ne sme preseči 50 %.

b) Ne glede na višino dohodka mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika. Če potrošnik preživlja družinskega) člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, določenih z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Banka lahko vsako četrtletje odobri do 3 % potrošniških in 3 % stanovanjskih kreditov z razmerjem DSTI, ki presega predpisano najvišje razmerje DSTI.* Kreditne pogodbe za potrošni namen, ki presegajo najvišje razmerje DSTI, morajo biti skladne z omejitvijo ročnosti. Če kreditno pogodbo sklene več kreditojemalcev, se DSTI izračuna za vsakega ločeno.

Znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika

Spodnja meja kreditne sposobnosti temelji na minimalnih življenjskih stroških (povečanih za znesek za vzdrževane družinske člane), ki so po potrebi prilagojeni s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki. V Banki Slovenije znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika najmanj enkrat letno preverimo in objavimo na spletni strani, morebitna sprememba pa je objavljena tudi v Uradnem listu Republike Slovenije. V primeru spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti bomo na spletni strani objavili tudi obrazložitev njegovega izračuna.

Od 1. julija 2023 znesek minimalne kreditne sposobnosti znaša 745 EUR.

Pri določitvi zneska minimalne kreditne sposobnosti smo upoštevali izračun minimalnih življenjskih stroškov Inštituta za ekonomska raziskovanja iz novembra 2022 v višini 669,8 EUR, ki smo jih prilagodili z napovedjo inflacije za leti 2023 in 2024.

Banka Slovenije je v skladu s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov decembra 2024 preverila znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika in ugotovila, da zneska ni potrebno prilagajati. Znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika za leto 2025 ostaja 745 EUR. Naslednja ocena zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika bo predvidoma izvedena v drugi polovici leta 2025.

Omejitev ročnosti

Sklep določa tudi najdaljšo ročnost potrošniških kreditov, ki niso zavarovani s stanovanjsko nepremičnino. Ta ne sme presegati 84 mesecev (7 let).

Banka lahko vsako četrtletje odobri do 15 % potrošniških kreditov z ročnostjo nad 84 mesecev (7 let).* Ročnost teh kreditov ne sme preseči 121 mesecev (10 let), hkrati pa morajo biti skladni z omejitvijo razmerja DSTI.

Za premostitvene kredite, ki so zavarovani s finančnimi instrumenti, ročnost ne sme preseči 36 mesecev (3 let).

Ročnost kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino ni omejena.

Omejitev LTC

Sklep določa najvišjo višino razmerja LTC za premostitvene kredite, ki so zavarovani s finančnimi instrumenti. Razmerje LTC se izračuna kot:

Ob sklenitvi premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi, vrednost LTC ne sme preseči 70 %. Za premostitvene kredite, ki so zavarovani s finančnimi instrumenti, obstajajo še nekatere druge omejitve glede finančnih instrumentov, ki so lahko dani v zavarovanje. Bankam se priporoča uporaba strožje omejitve, če so finančni instrumenti bolj tvegani.

Priporočilo glede LTV

Priporočilo glede razmerja LTV velja za vsa posojila, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino (potrošniška in stanovanjska). Razmerje LTV se izračuna kot:

Priporoča se, da ob sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino, vrednost LTV ne preseže 70 %. Za kreditno pogodbo za primarno nepremičnino pa se priporoča, da razmerje LTV ne presega 80 %. Primarna nepremičnina je nepremičnina, v kateri bo imel potrošnik po njenem nakupu, gradnji ali obnovi stalno prebivališče. Če kreditno pogodbo za stanovanjsko nepremičnino sklene več potrošnikov, se šteje, da ti kupujejo, obnavljajo ali gradijo primarno nepremičnino, če bo ta nepremičnina primarna nepremičnina za vsaj polovico potrošnikov, ki sklepajo kreditno pogodbo.

Banke morajo dokumentirati in obrazložiti vsako odstopanje.

Povezave in dokumenti

Pregled ključnih sprememb makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov iz leta 2023 je dostopen na tej povezavi. Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, veljavne do 30. junija 2023, so na voljo na tej povezavi.

Opombe:

*Osnova za izračun kvote za dovoljene izjeme so nova posojila, odobrena v preteklem kvartalu, ki so bila skladna z zavezujočimi omejitvami. Kvota se izračunava ločeno za potrošniška in stanovanjska posojila.