O raziskavi

Banka Slovenije od leta 2011 izvaja raziskavo o dostopnosti finančnih virov za podjetja, od leta 2016 dalje, predvsem zaradi zmanjševanja poročevalskega bremena podjetij in drugih sinergij, v sodelovanju s SID banko.

Namen raziskave je pridobiti mnenje podjetij o financiranju v Sloveniji. Pri tem so podjetja razdeljena po velikosti (mikro, mala, srednja in velika podjetja) in dejavnosti (industrija, gradbeništvo, trgovina in storitve).

V letu 2025 je bilo v vzorcu 3.222 podjetij. Odgovorilo je 1.140 podjetij, kar pomeni, da je bila stopnja odgovora 35-odstotna.

V letu 2025 smo ohranili večino vprašanj iz leta 2024, ukinili smo vprašanja o zelenem prehodu in dodali vprašanja o investicijski aktivnosti podjetij. Kljub spremembam smo ohranili primerljivost s preteklimi vprašalniki in z vprašalnikom ECB.

Najpomembnejše ugotovitve

V letu 2025 podjetja stanje glede dostopnosti financiranja ocenjujejo pozitivno, pri čemer se je dostopnost izboljšala predvsem za velika podjetja. Dostopnost financiranja za mala in srednja podjetja (v nadaljevanju MSP) se je za večino virov poslabšala ali ostala nespremenjena. Financiranje v gospodarstvu je bilo v letu 2025 podobno kot v letu 2024 oteženo predvsem zaradi negotovosti v ekonomskem okolju in omejene dostopnosti državnih spodbud. Podjetja za leto 2026 pričakujejo, da se bo dostopnost financiranja izboljšala za vse vire financiranja.

V letu 2025 se je z vidika poslovanja podjetij povečal pomen stroškov proizvodnje ali dela, tujega povpraševanja in dobavnih verig, medtem ko se je pomen drugih dejavnikov znižal ali ostal nespremenjen. Dostopnost financiranja je po oceni podjetij eden od najmanj pomembnih omejitvenih dejavnikov poslovanja.

Podjetja poročajo o neto povečanju potreb za oba bančna vira in lizing, vendar je bilo to povečanje manjše kot v preteklih letih. Večina podjetij beleži izboljšanje ali nespremenjeno neto dostopnost do virov financiranja, kar je posledica predvsem boljših pogojev za velika podjetja. MSP poročajo o slabši dostopnosti skoraj za vse vire financiranja. Manjše povečanje potreb in hkratno izboljšanje dostopnosti za velika podjetja pomeni, da finančne vrzeli za velika podjetja ni več, medtem ko se je finančna vrzel manjših podjetij povečala zaradi večjih oziroma nespremenjenih potreb in slabše dostopnosti finančnih virov.

Rast števila podjetij, ki niso zaprosila za zunanje financiranje, se je v letu 2025 ustavila, predvsem zaradi MSP. Glavni razlog, da podjetja ne zaprosijo za zunanje vire, ostaja dovolj lastnih sredstev. Podjetja v letu 2025 najbolj pozitivno ocenjujejo vpliv na dostopnost zunanjega financiranja za dejavnike, ki so neposredno povezani z njihovim poslovanjem, najbolj negativno pa sta vplivala splošno ekonomsko stanje in dostopnost državnih finančnih spodbud. Pri pridobivanju želenih sredstev za vse vire financiranja so bila podjetja še vedno uspešna, vendar manj kot v letu 2024.

V naslednjih treh letih največ podjetij načrtuje naložbe v opremo in stroje, kadre ter digitalne tehnologije. Te naložbe bodo financirala predvsem z lastnimi viri in bančnimi posojili.

Investicijska aktivnost

Podjetja med dejavniki, ki najbolj vplivajo na investicijsko aktivnost, najpogosteje izpostavljajo državne politike. Kot največjo oviro za naložbe navajajo zakonodajo, birokracijo in davke. Po drugi strani pa kot ključne spodbujevalce investiranja izpostavijo predvidljivo makroekonomsko okolje, državne spodbude, davčne ugodnosti, poenostavitev zakonodaje in evropska sredstva.

Pri financiranju naložb podjetja banke vidijo kot primerne partnerice predvsem pri tradicionalnih investicijah, kot so investicije v opremo, stroje in nepremičnine. Pri drugih vrstah naložb pa podjetja ocenjujejo banke kot manj ustrezne.

1Omejitveni dejavniki poslovanja podjetij

V letu 2025 podjetja pri poslovanju najbolj omejujejo stroški proizvodnje ali dela (54 %), inflacija (46 %) in predpisi (44 %). Pomembni dejavniki so še dostopnost kvalificiranega osebja oziroma menedžerjev (42 %), domače povpraševanje in konkurenca (oba 39 %). Za velika podjetja je pomemben omejitveni dejavnik tudi tuje povpraševanje.

V letu 2025 se je glede na leto 2024 povečal pomen trem omejitvenim dejavnikom poslovanja: tujemu povpraševanju, stroškom proizvodnje ali dela (oba 6 odstotnih točk) in dobavnim verigam (4 odstotne točke), medtem ko se je najbolj zmanjšal vpliv predpisov in iskanja strank (oba 3 odstotne točke). Pomen vseh ostalih dejavnikov se je zmanjšal oziroma je ostal nespremenjen. Pri velikih podjetjih se je dodatno povečal pomen inflacije in dobavnih verig, medtem ko se je pri MSP povečal pomen domačega povpraševanja in dostopnosti kvalificiranega osebja oziroma menedžerjev.

Dostopnost financiranja ostaja najmanj pomemben dejavnik omejitve poslovanja za podjetja.

2Potrebe in dostopnost zunanjih virov financiranja

2.1Potrebe po zunanjem financiranju

V zadnjih treh letih (2023–2025) so neto potrebe podjetij večinoma ostale pozitivne, vendar so bile občutno nižje kot v obdobju 2020–2022, kar še posebej velja za oba bančna vira financiranja.

V letu 2025 so podjetja izkazovala potrebe po bančnih posojilih (14 odstotnih točk), sledijo lizing in prekoračitev na tekočem računu oziroma kreditna linija oziroma negativno stanje na kreditnih karticah (9 oziroma 8 odstotnih točk), potrebe po preostalih virih zunanjega financiranja pa so nevtralne.

V letu 2025 so se glede na leto 2024 povečale neto potrebe po lizingu, predvsem zaradi velikih podjetij in komercialnih kreditih, in sicer zaradi večjih potreb MSP. Po drugi strani so se zmanjšale potrebe po lastniškem kapitalu in odkupu kratkoročnih terjatev oziroma faktoringu (obe 6 odstotnih točk), predvsem zaradi manjših potreb velikih podjetij, medtem ko so potrebe MSP ostale nespremenjene. Velika podjetja in MSP so poročala o nasprotnih gibanjih potreb za oba bančna vira, zato se potrebe podjetij skupaj niso spremenile.

2.2Dostopnost zunanjega financiranja

V letu 2025 je večina podjetij poročala, da se je dostopnost lizinga, prekoračitve na tekočem računu in bančnih posojil izboljšala, medtem ko se dostopnost drugih virov financiranja ni bistveno spremenila. Ključni razlog za izboljšanje dostopnosti v tem letu je izrazito izboljšanje dostopnosti obeh bančnih virov in lizinga za velika podjetja.

V primerjavi z letom 2024 se je v letu 2025 dostopnost prekoračitve na tekočem računu[1] izboljšala za 5 odstotnih točk, lizinga pa za 4 odstotne točke. Dostopnost lastniškega kapitala se je zmanjšala za 4 odstotne točke, medtem ko je bila pri drugih virih financiranja sprememba zanemarljiva. Velika podjetja so v letu 2025 poročala o izboljšanju dostopnosti večine virov financiranja, medtem ko so MSP poročala, da se je dostopnost skoraj vseh virov poslabšala.

2.3Finančna vrzel

Finančna vrzel odraža razliko med potrebami in dostopnostjo podjetij po financiranju. Ob povečanju potreb ter slabši dostopnosti se vrzel povečuje, ob zmanjšanju potreb ter izboljšanju dostopnosti pa se zmanjšuje.

V letu 2025 se je finančna vrzel pri večini velikostnih redov podjetij nekoliko povečala, pri čemer se je pri velikih podjetjih izrazito zmanjšala in postala negativna, kar pomeni, da so njihove potrebe po zunanjem financiranju manjše od razpoložljivosti financiranja.

V letu 2025 se je pri velikih podjetjih dostopnost do večine virov financiranja izboljšala ali ostala nespremenjena, potrebe po virih pa so se občutno zmanjšale. Pri ostalih velikostnih razredih podjetij pa so neto potrebe po financiranju še vedno pozitivne, hkrati pa se je tudi dostopnost financiranja poslabšala. Tako potrebe po zunanjem financiranju pri teh podjetjih še vedno presegajo dostopnost, kar pomeni, da je finančna vrzel pozitivna.

2.4Namen porabe sredstev

V letu 2024 so podjetja največ sredstev pridobljenih iz zunanjega financiranja namenila za tekoče poslovanje (32 %) in investicije (28 %).

V primerjavi z letom 2024 beležimo največje povečanje za namene tekočega poslovanja, in sicer za 3 odstotne točke, pri čemer so k rasti prispevala predvsem velika podjetja (za 10 odstotnih točk), medtem ko so MSP ohranila enako raven. Za investicije so podjejta namenila skupaj za 2 odstotni točki manj, predvsem zaradi znižanja pri velikih podjetjih (za 6 odstotnih točk), medtem ko so MSP za investicije namenila enako raven sredstev kot leto prej. Poraba sredstev za druge namene je ostala približno na ravni preteklega leta.

3Dejavniki, ki vplivajo na dostopnost in omejitve zunanjih virov financiranja

3.1Razlogi podjetij, da ne zaprosijo za zunanje financiranje

V letu 2025 se je v primerjavi z letom 2024 delež podjetij, ki niso zaprosila za zunanje financiranje, zmanjšal za 3 odstotne točke na 43 %. S tem se je prekinil trend iz preteklih let, ko se je ta delež povečeval. K zmanjšanju je največ prispevalo znižanje deleža MSP (5 odstotnih točk), medtem ko je delež velikih podjetij ostal skoraj nespremenjen. Glavni razlog, da podjetja ne zaprosijo za zunanje financiranje, ostajajo razpoložljivi notranji viri. Pri MSP sta pomembnejša razloga še preložitev investicij (8 %) in visoki stroški financiranja.

3.2Dejavniki, ki vplivajo na zunanje financiranje

V letu 2025 so podjetja kot najpomembnejše dejavnike za dostopnost zunanjega financiranja izpostavila predvsem tiste, ki so neposredno povezani z njihovim poslovanjem[2], poleg tega pa tudi pripravljenost investitorjev za odobritev lizinga. Med negativnimi vplivi pa je najbolj izstopalo izrazito poslabšanje dostopnosti državne finančne podpore, vključujoč garancije (17 odstotnih točk) in splošno ekonomsko stanje (12 odstotnih točk).

Izrazito poslabšane dostopnosti državne podpore so v letu 2025 zaznala predvsem velika podjetja, medtem ko je za MSP ostala na ravni iz leta 2024. Splošno ekonomsko stanje je negativno vplivalo na dostopnost financiranja, vendar manj izrazito kot v preteklih letih.

Pripravljenosti bank za odobritev posojil se je v letu 2025 glede na leto prej za vsa podjetja zmanjšala za 16 odstotnih točk, pri čemer je bil padec pri velikih podjetjih še posebej izrazit (za 33 odstotnih točk), medtem ko je bil pri MSP manjši (za 6 odstotnih točk). Čeprav so se v primerjavi s preteklimi leti poslabšali tudi nekateri dejavniki neposredno povezani s poslovanjem podjetij, je njihov neto vpliv ostal pozitiven, kar pomeni, da še naprej ugodno vplivajo na dostopnost financiranja.

3.3Pogoji bančnega financiranja

V letu 2025 so se po oceni podjetij najbolj povečali ostali stroški financiranja in sicer za 20 odstotnih točk, sledile so poroštvene zahteve, ki so se povečale za 10 odstotnih točk. Pri preostalih dejavnikih se je neto odgovor skoraj izravnal, kar pomeni, da je bilo podjetij, ki so poročala o izboljšanju, približno toliko kot tistih, ki so zaznala poslabšanje[3].

Velika podjetja so v letu 2025 glede na leto 2024 poročala o najizrazitejšem zmanjšanju obrestnih mer (28 odstotnih točk). Tudi MSP so zaznala izboljšanje, vendar je še vedno 7 odstotnih točk več MSP menilo, da se je obrestna mera v letu 2025 povečala. Ostali stroški financiranja so se v letu 2025 v primerjavi z letom prej povečali predvsem zaradi velikih podjetij, medtem ko so MSP poročala, da so se ostali stroški financiranja bančnega posojila zmanjšali.

4Vložene zahteve in uspešnost

4.1Vložene zahteve

V letu 2025 so podjetja zmanjšala število vloženih zahtev za vse zunanje vire financiranja, z izjemo lizinga in drugega zunanjega financiranja. Velika podjetja so izrazito zmanjšala število zahtev za bančna posojila, medtem ko so MSP ohranila približno enako raven vlog za bančna posojila kot v preteklem obdobju. Velika podjetja so povečala število vlog za lizing, MSP pa so pogosteje iskala drugo zunanje financiranje.

Pri analizi bančnih posojil glede na ročnost izstopajo predvsem velika podjetja. Ta so močno zmanjšala število zahtev za bančna posojila z ročnostjo do enega leta, nekoliko manj pa za posojila z ročnostjo do deset let. Pri drugih ročnostih se število zahtev ni bistveno spremenilo.

4.2Uspešnost vloženih zahtev

V letu 2025 so podjetja še vedno uspešno pridobivala zunanje vire financiranja, saj jih je več kot 80 % pri večini oblik financiranja prejelo vsaj del zahtevanih sredstev. Število zavrnjenih vlog je ostalo zanemarljivo. Vendar pa se je v primerjavi z letom 2024 položaj poslabšal.

Najizrazitejše poslabšanje je bilo pri komercialnih kreditih, bančnih posojilih, odkupu kratkoročnih terjatev oziroma faktoringu ter lizingu. Delež podjetij, ki so pri teh oblikah financiranja prejela vsa ali del zahtevanih sredstev, se je znižal, hkrati pa se je povečalo število zavrnjenih vlog za komercialne kredite in bančna posojila. V tem obdobju se je delež podjetij, ki so uspešno pridobila sredstva iz drugih oblik zunanjega financiranja, povečal, medtem ko je uspešnost pri pridobivanju prekoračitve na tekočem računu ostala skoraj nespremenjena.

5Pričakovanja o dostopnosti financiranja in namera investiranja

5.1Pričakovanja glede dostopnosti zunanjega financiranja

V letu 2025 podjetja pričakujejo izboljšanje dostopnosti večine oblik financiranja. Najbolj optimistična so glede notranjih virov. Med zunanjimi viri izstopa lizing, medtem ko so pričakovanja o dostopnosti drugih oblik financiranja nevtralna.

V letu 2025 največ podjetij meni, da se bo najbolj izboljšala pričakovana dostopnost notranjega vira financiranja podjetij (privarčevani zaslužek ali prodaja sredstev) za 5 odstotnih točk in lizinga za 3 odstotne točke. Na splošno velika podjetja pričakujejo boljšo dostopnost zunanjega financiranja kot MSP, vendar pa je to pričakovanje izboljšanja manjše kot v letu 2024.

5.2Načrtovane investicije v treh letih

V letu 2025 smo spremenili vprašanje o načrtovanih investicijah, zato podatki niso več neposredno primerljivi z rezultati iz prejšnjih let[4].

Večina podjetij v naslednjih treh letih načrtuje investicije v opremo oziroma stroje, kadre, digitalne tehnologije in zelene tehnologije oziroma energetsko učinkovitost. Le 3 % podjetij ne načrtuje nobenih investicij[5]. V prihodnjih treh letih namerava investirati bistveno več velikih podjetij kot pa manjših. Med dejavnostmi največ investicij načrtujejo podjetja v predelovalnih dejavnostih.

Podjetja nameravajo načrtovane investicije v največji meri financirati z lastnimi viri (46 %), v manjši meri pa z bančnimi posojili (28 %). V primerjavi s preteklimi leti je delež velikih podjetij, ki nameravajo investicije financirati z lastnimi viri, opazno višji saj se je povečal za 5 odstotnih točk.

Predvideni obseg zunanjih virov financiranja za načrtovane investicije se ne spreminja veliko med leti. Največ velikih podjetij bo investiralo več kot milijon evrov, medtem ko bo večina MSP investirala manj od milijona evrov.

6Dodatno mnenje o zunanjem financiranju

Podjetja so lahko ob zaključku ankete podala svoja mnenja. V letu 2025 je odgovorilo 54 podjetij, kar je dvakrat več kot v letu 2024. Večina podjetij v anketi izpostavlja težave pri dostopu do zunanjega financiranja, predvsem zaradi zahtevne in obsežne dokumentacije, strogih pogojev bank ter pogostih zavrnitev vlog, zlasti pri manjših, novo ustanovljenih ali specifičnih dejavnostih. Pogoste so tudi kritike na račun neučinkovitih ali nepravičnih državnih razpisov, kjer podjetja opažajo, da so pogoji pogosto prilagojeni večjim ali manj bonitetno stabilnim podjetjem, medtem ko mikro in mala podjetja ostajajo brez podpore. Poleg tega več podjetij opozarja na negotovo gospodarsko okolje, visoke davčne in plačne obremenitve ter slabšanje finančne klime, kar dodatno otežuje načrtovanje investicij in poslovanja. Nekatera podjetja se zato odločajo za samofinanciranje in se izogibajo zunanjim virom, medtem ko le redka poročajo o pozitivnih izkušnjah z bankami ali državnimi institucijami. Splošno prevladuje negativen občutek, da so obstoječi finančni mehanizmi pogosto nedostopni ali neprilagojeni potrebam gospodarstva.

7Investicijska aktivnost

V anketi smo tokrat posebej izpostavili vprašanja, ki so se nanašala na investicijsko aktivnost in sprejemanje odločitev o naložbah. Podjetja smo vprašali, kateri dejavniki predstavljajo omejitve in kateri spodbude pri investiranju ter kako primeren vir so bančna posojila za različne tipe naložb.

V letu 2025 so podjetja kot najpomembnejše omejitvene dejavnike investicijske aktivnosti izpostavila zakonodajo, birokratske ovire oziroma davčne obremenitve, negotovost v makroekonomskem okolju, kadrovske izzive in okoljske zahteve.

V letu 2025 so tako MSP kot velika podjetja navedla enake ključne omejitve investicijske aktivnosti, pri čemer so te ovire bolj izrazite pri MSP kot pri velikih podjetjih. Dostopnost financiranja, neustrezna infrastruktura in pomanjkljiva digitalna podpora so med najmanj pogosto navedenimi omejitvami, zlasti pri velikih podjetjih.

Podjetja so izpostavila predvsem politike povezane z državo kot najpomembnejše spodbujevalce za investicijsko aktivnost: predvidljivo okolje (politika), državne spodbude, davčne ugodnosti, poenostavitev zakonodaje in evropska sredstva[6].

V letu 2025 so bila mnenja MSP in velikih podjetij usklajena, da na investicije najbolj spodbujevalno vplivata predvidljivo okolje in politika. Pri drugih dejavnikih so se stališča razlikovala: MSP so kot pomembne spodbujevalce investicij izpostavila državno podporo (subvencije), davčne ugodnosti in evropska sredstva, medtem ko so velika podjetja večji pomen pripisala poenostavitvi regulative in spodbudam za digitalizacijo.

V letu 2025 so podjetja najvišje ocenila ustreznost bank kot partnerja pri financiranju pri tradicionalnih investicijah v opremo in stroje ter v nepremičnine. Pri obeh vrstah investicij so bile neto vrednosti pozitivne, kar pomeni, da je več podjetij ocenilo banke kot primernega partnerja, manj pa kot neprimernega.

Ocene podjetij o primernosti bank za financiranje investicij na mehkejših ali inovativnih področjih (kadrovski razvoj, digitalizacija, raziskave) pa so negativne. Pri teh dejavnikih so tudi največje razlike med podjetji po velikosti.

8Dodatno mnenje o investicijah

Dodatno mnenje glede investicijske aktivnosti je oddalo 87 podjetij. Analiza odprtih odgovorov podjetij o investicijski aktivnosti v Sloveniji razkriva, da so podjetja pri odločanju o vlaganjih previdna in zadržana ter da se soočajo s številnimi ovirami. Najpogosteje so izpostavljeni visoki davki, stroški dela ter negotovo in nestabilno poslovno okolje, ki zaradi pogostih sprememb zakonodaje otežuje dolgoročno načrtovanje. Pomembno oviro predstavljajo tudi birokratski postopki, zapletena papirologija in počasna javna uprava, ki zavirajo izvedbo projektov. Veliko podjetij se pri investicijah zanaša na lastna sredstva, saj so pogoji za bančna posojila strogi, postopki dolgotrajni, banke pa pogosto niso pripravljene prevzeti tveganja. Pomanjkanje ustreznega kadra še dodatno omejuje razvojni potencial, zlasti v določenih panogah. Kljub temu nekatera podjetja v investicijah prepoznavajo priložnosti za optimizacijo, rast in dolgoročno konkurenčnost, a vlagajo predvsem premišljeno in v okviru svojih zmožnosti. Posebej izstopa občutek, da so javne spodbude pogosto namenjene večjim podjetjem ter da je za večjo investicijsko aktivnost ključno predvsem stabilno in predvidljivo poslovno okolje.

9Metodološke opombe

Začasni podatki

Podatki ankete za preteklo leto (2024) so začasni, ker še ni končnih podatkov o številu zaposlenih v dejavnosti za posamezno velikost podjetja.

Podatki ankete za tekoče leto (2025) so začasni, ker podatki o skupnem številu zaposlenih po dejavnosti in velikosti podjetja še niso na voljo. Za preračun anketnih podatkov anketnega leta smo uporabili podatke o skupnem številu zaposlenih po dejavnosti in velikosti iz preteklega leta.

Uteževanje podatkov

V anketi o virih financiranja podjetij so podjetja razdeljena po stratumih glede na velikost in dejavnost. Za izračun podatkov po stratumih uporabimo vzorčne uteži, ki so enake obratni vrednosti verjetnosti izbora v vzorec s tem, da so popravljene za neodgovor. Predpostavljamo tudi, da se neodgovor ne razlikuje bistveno od odgovora.

Pri seštevanju (agregiranju) podatkov v podatke po velikosti, dejavnosti in za vsa podjetja pa naletimo na težavo, saj je število podjetij v posameznem stratumu zelo različno. Na primer velikih podjetij je malo, mikro podjetij pa veliko. Zato pri agregiranju podatkov po dejavnostih odgovori mikro podjetij prevladajo nad odgovori vseh drugih tipov podjetij in je rezultat za dejavnost zelo podoben odgovoru mikro podjetij iz te dejavnosti.

Zato se pri agregiranju kvalitativnih podatkov podjetjem določi utež, ki odraža njihovo pomembnost v gospodarstvu (utež velikosti). Za izračun agregiranih podatkov po velikosti oziroma dejavnosti smo uporabili podatke SURS o skupnem številu zaposlenih v dejavnosti za posamezno velikost podjetja.

Finančna vrzel

Izračun kazalnika finančne vrzeli temelji na metodologiji ECB. ECB[7] pri pripravi kazalnika izhaja iz vprašanj o potrebah (povpraševanju) po posameznih dejavnikih in njihovi dostopnosti (ponudbi). Tako izračunana finančna vrzel meri razkorak med potrebami (povpraševanjem) in dostopnostjo (ponudbo) zunanjih virov.

Na podlagi odgovorov podjetij na vprašanji o dostopnosti in potrebah po finančnih virih ugotovimo finančno vrzel (obojestranska, enostranska, nevtralna) na ravni podjetja in nato podjetjem določimo ustrezno utež.

Obojestranska sprememba finančne vrzeli pomeni, da so se hkrati povečale potrebe in poslabšala dostopnost (finančna vrzel se je povečala; utež 1), in obratno, potrebe so se zmanjšale in dostopnost izboljšala (finančna vrzel se je zmanjšala; utež –1). Enostranska sprememba finančne vrzeli se nanaša na podjetja, ki so za en dejavnik, dostopnost ali potrebe odgovorila, da se je povečal oziroma zmanjšal, za drug dejavnik (potrebe ali dostopnost) pa, da je ostal nespremenjen. Enostranski spremembi finančne vrzeli pripišemo uteži 0,5 ali –0,5. Nevtralna sprememba finančne vrzeli velja za podjetja, ki so na obe vprašanji odgovorila, da se stanje ni spremenilo oziroma da se je en dejavnik spremenil v eno in drugi v nasprotno smer. Za nevtralno spremembo finančne vrzeli uporabimo utež 0.

V izračunu upoštevamo samo podjetja, ki so na vprašanje o uporabi finančnih virov[8] odgovorila, da so določen vir uporabila v preteklem obdobju oziroma da je določen vir za njih relevanten.

Na podlagi teh podatkov izračunamo neto finančno vrzel za finančni vir kot povprečje uteži (finančnih vrzeli) podjetij za finančni vir. Neto finančno vrzel množimo s 100, da jo izrazimo v odstotkih. S tem kazalnikom merimo razliko med deležem pozitivnih in deležem negativnih odgovorov za posamezen finančni vir. Z neto finančno vrzeljo za vire opredelimo neusklajenost med dostopnostjo in potrebami po finančnih sredstvih. Če je kazalnik pozitiven, so se po mnenju podjetij njihove potrebe po finančnih virih povečale bolj, kot se je izboljšala dostopnost, kar pomeni, da se je finančna vrzel povečala. Obratno velja, če je kazalnik negativen; povečanje potreb po finančnih virih je bilo manjše od izboljšanja dostopnosti, finančna vrzel se je zmanjšala.

Skupni kazalnik finančne vrzeli za vse vire financiranja izračunamo tako, da podatke po virih združimo (povprečje) v kazalnik finančne vrzeli za podjetje. Na podlagi tega izračunamo skupni kazalnik (povprečje) za vsa podjetja in po velikosti podjetij. Kazalnik finančne vrzeli je pozitiven, ko so potrebe po zunanjih virih financiranja večje od dostopnosti zunanjih virov. Če se potrebe po zunanjih virih financiranja povečujejo in njihova dostopnost znižuje, se finančna vrzel povečuje, in obratno, če se potrebe znižujejo in dostopnost izboljšuje, se finančna vrzel zmanjšuje.