1Uvod
V publikaciji so prvič objavljeni podatki neposrednih naložb po načelu smeri naložb, razčlenjeni po državah in dejavnostih za leto 2025 ter revidirani za leto 2024.
Glavnina podatkov izvira iz letnih in mesečnih poročil o neposrednih naložbah, ki jih rezidenti nad pragom poročanja pošiljajo Banki Slovenije. Serije podatkov o neposrednih naložbah so dostopne tudi na spletni strani Banke Slovenije pod rubriko Podatkovne serije Banke Slovenije: PX-Web - Select table. Z letom 2025 je nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025) nadomestila prejšnjo različico, SKD 2008. Na spletni strani Banke Slovenije so na voljo podatkovne serije, razčlenjene po dejavnostih po obeh različicah klasifikacije.
Razširjena objava in analiza podatkov neposrednih naložb bosta v skladu z najavo predvidenih datumov objav v tem letu na voljo še v publikaciji Neposredne naložbe – letna publikacija za leto 2025, ki bo objavljena v drugi polovici letošnjega leta.
2Tuje neposredne naložbe v Sloveniji
Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2025 znašale 24,0 mrd EUR, kar je za 0,9 mrd EUR oziroma 4,0 % več kot leta 2024. Tuji lastniki so najbolj povečali naložbe z vlaganjem v lastniški kapital (0,8 mrd EUR) ter z zadržanimi dobički (0,4 mrd EUR), dodatno pa so vrednost tujih neposrednih naložb povečale tudi transakcije dolžniškega financiranja (0,3 mrd EUR). Na drugi strani so skupno zmanjšanje (-0,7 mrd EUR) povzročile cenovne, tečajne in druge spremembe.
Slika 1a: Tuje neposredne naložbe v Sloveniji
Opomba: ST‒ stanja, TR – transakcije, CS ‒ cenovne spremembe, ostalo ‒ tečajne in druge spremembe.
Vir: Banka Slovenije.
Tujim investitorjem je bilo v letu 2025 izplačanih 1,6 mrd EUR dobičkov, kar je za 7,0 % več kot v letu 2024.
Slika 1b: Tuje neposredne naložbe v Sloveniji po dejavnostih
Vir: Banka Slovenije.
Predelovalna dejavnost ostaja največja prejemnica tujih neposrednih naložb v Sloveniji; v letu 2025 se je njen delež dodatno okrepil na 34,1 %. Nekaj več kot petina tujih naložb je ohranila dejavnost trgovine, medtem ko so tuje naložbe v telekomunikacijsko dejavnost in informacijske storitve rahlo upadle (na 15,8 %). V letu 2025 so se naložbe okrepile tudi v finančni in zavarovalniški dejavnosti, medtem ko so naložbe v nepremičnine in druge dejavnosti ostale na podobni ravni kot leta 2024.
Slika 1c: Tuje neposredne naložbe v Sloveniji po državah
Vir: Banka Slovenije.
Med državami investitoricami ostaja najpomembnejša Avstrija; njen relativni delež se je v letu 2025 znižal na 20,9 %, vendar se je vrednost naložb medletno povečala. Opazneje so v letu 2025 porasle naložbe iz Švice (14,3 %), s čimer so se skoraj izenačile z Luksemburgom (14,6 %), od koder so naložbe ostale stabilne. Sledile so naložbe iz Nemčije, Hrvaške, Italije in z opaznejšim upadom, naložbe iz Nizozemske.
3Slovenske neposredne naložbe v tujini
Neposredne naložbe Slovenije v tujini so konec leta 2025 znašale 11,9 mrd EUR in so se glede na leto 2024 povečale za 1,3 mrd EUR oziroma za 11,9 %. Povečanje je bilo posledica transakcij v lastniški kapital (0,6 mrd EUR) ter zadržanih dobičkov (0,3 mrd EUR), medtem ko so transakcije dolžniškega financiranja vrednost slovenskih neposrednih naložb v tujini znižale za 0,1 mrd EUR. K povečanju vrednosti slovenskih naložb v tujini so ponovno prispevale tudi cenovne spremembe (0,4 mrd EUR).
V letu 2025 so gospodarske družbe v tujini slovenskim lastnikom izplačale 0,5 mrd EUR dobičkov, kar je za 28,1 % več kot v letu 2024.
Slika 2a: Slovenske neposredne naložbe v tujini
Opomba: ST – stanja, TR – transakcije, CS - cenovne spremembe, ostalo – tečajne in druge spremembe.
Vir: Banka Slovenije.
Slika 2b: Slovenske neposredne naložbe v tujini po dejavnostih
Vir: Banka Slovenije.
V letu 2025 je bila več kot polovica vrednosti vseh naložb v nepremičninah (28,7 %) in v predelovalnih dejavnostih (26,1 %). Skupaj s naložbami v finančne in zavarovalniške dejavnostih ter trgovino so predstavljale več kot 85 % celotnih slovenskih neposrednih naložb v tujini.
Slika 2c: Slovenske neposredne naložbe v tujini po državah
Vir: Banka Slovenije.
Tudi v letu 2025 so imeli slovenski vlagatelji največjo vrednost naložb na Hrvaškem (35,7 %), sledile pa so Srbija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Ruska federacija. V primerjavi z letom 2024 se struktura slovenskih neposrednih naložb v tujini po dejavnostih in državah ni bistveno spremenila.
4Neposredne naložbe po smeri naložb (stanje konec leta)
Preglednica 1: Neposredne naložbe po smeri naložb
|
v mrd EUR |
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
|
NEPOSREDNE NALOŽBE V SLOVENIJI |
16,2 |
16,7 |
18,8 |
20,2 |
22,2 |
23,1 |
24,0 |
|
1.1. Lastniški kapital |
15,0 |
15,7 |
17,3 |
18,6 |
20,3 |
21,4 |
22,1 |
|
1.2. Dolžniški instrumenti (obveznosti ‒ imetja) |
1,2 |
0,9 |
1,5 |
1,7 |
1,9 |
1,7 |
1,9 |
|
a) Imetja |
2,8 |
2,9 |
3,4 |
3,7 |
3,8 |
4,5 |
4,6 |
|
b) Obveznosti |
3,9 |
3,8 |
4,8 |
5,3 |
5,7 |
6,2 |
6,5 |
|
NEPOSREDNE NALOŽBE V TUJINI |
6,8 |
7,0 |
7,9 |
8,6 |
9,5 |
10,6 |
11,9 |
|
1.1. Lastniški kapital |
5,6 |
6,0 |
6,8 |
7,4 |
8,1 |
9,0 |
10,3 |
|
1.2. Dolžniški instrumenti (imetja ‒ obveznosti) |
1,2 |
1,1 |
1,0 |
1,2 |
1,3 |
1,6 |
1,6 |
|
a) Imetja |
1,9 |
1,8 |
1,9 |
2,0 |
2,0 |
2,3 |
2,3 |
|
b) Obveznosti |
0,7 |
0,7 |
0,9 |
0,8 |
0,7 |
0,6 |
0,7 |
Vir: Banka Slovenije.
5Metodologija
Podatki o neposrednih naložbah so prikazani po načelu smeri naložbe, kar pomeni ločen prikaz tujih neposrednih naložb v Sloveniji in domačih neposrednih naložb v tujini. Metodološka podlaga načela strani naložbe temelji na referenčni opredelitvi neposrednih tujih naložb, ki jo je izdal OECD (BD4).
Kriterij za neposredno naložbo, ki zagotavlja mednarodno primerljivost podatkov, je vsaj deset odstotkov udeležbe v kapitalu oziroma v glasovalnih pravicah. Neposredni investitorji so lahko posamezniki, gospodarske družbe, skupine posameznikov ali gospodarskih družb in vlade oziroma vladne agencije, ki imajo neposredne naložbe v družbah v tujini.
Neposredne naložbe vsebujejo lastniški kapital ter dolžniške instrumente med neposredno in posredno povezanimi osebami ter med sestrskimi družbami. V lastniški kapital so vključeni tudi podatki o naložbah v nepremičnine. Dolžniški instrumenti so sestavljeni iz imetij in obveznosti med povezanimi in sestrskimi družbami, med katere spadajo finančna posojila, komercialni krediti, depoziti ter druga imetja in obveznosti.
Podatki o transakcijah lastniškega kapitala neposrednih naložb so pripravljeni po tržnih vrednostih, medtem ko so podatki o stanjih naložb vrednoteni po knjigovodski vrednosti v skladu s kapitalsko metodo. Izjema so naložbe v delniške družbe, ki kotirajo na borzi, za katera so tudi stanja vključena po tržni vrednosti. Podatki o dolžniških instrumentih so vrednoteni po nominalni vrednosti.
Podatki o neposrednih naložbah so prikazani kot stanja (na določen dan). Spremembe stanj so pojasnjene prek transakcij in drugih sprememb (za določeno obdobje). Izračun tujih neposrednih naložb v Sloveniji je seštevek lastniškega kapitala in neto dolga do tujih lastnikov. Izračun domačih neposrednih naložb v tujini je seštevek lastniškega kapitala in neto dolga do slovenskih lastnikov.
Prikaz sestave neposrednih naložb po smeri naložbe Slika 1:
Predznak podatkov:
Transakcije
Tako transakcije z lastniškim kapitalom in reinvestiranimi (zadržanimi) dobički kot transakcije z dolžniškimi instrumenti so v obdobju lahko pozitivne ali negativne.
Pozitivna vrednost transakcij lastniškega kapitala v obdobju nastane, kadar je vsota vplačil lastniškega kapitala in pozitivnih reinvestiranih dobičkov večja od vsote izplačil lastniškega kapitala (dezinvesticij), negativnih reinvestiranih dobičkov in negativnega kapitala.
Pozitivna vrednost neto dolga do tujih lastnikov v obdobju nastane, kadar je poveča-nje obveznosti iz naslova dolžniških inštrumentov večje od povečanja imetij. Obratno je pri izračunu neto dolga do slovenskih lastnikov. Pozitivna vrednost nastane, kadar je povečanje imetij iz naslova dolžniških inštrumentov večje od povečanja obveznosti in obratno.
Stanja
Stanje neposrednih naložb je lahko pozitivno ali negativno. Negativno stanje lahko pomeni, da je neto dolg do lastnika večji od vložka lastnika v lastniški kapital. Lahko pa je že vrednost lastniškega kapitala negativna (pri naložbah, ki se vrednotijo po knjigovodski vrednosti, ker ne kotirajo na borzi).