1Povzetek

Leto 2025 je zaznamovalo nadaljevanje rasti svetovnih tokov tujih neposrednih naložb (NN), ki so po podatkih UNCTAD dosegli 1,6 bilijona USD, kar predstavlja 6-odstotno povečanje glede na leto prej. Kljub pozitivnemu obratu po dveh letih upada ostaja globalno okolje za naložbe negotovo zaradi geopolitičnih napetosti, trgovinskih omejitev in upočasnjene gospodarske rasti. Investicijska aktivnost je bila še naprej izrazito koncentrirana v omejenem številu gospodarstev, pri čemer so ZDA ostale največji prejemnik NN, med evropskimi državami pa izstopata Združeno kraljestvo in Nemčija.

Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2025 znašalo 24,0 milijarde EUR oziroma 33,8 % BDP, kar pomeni 4,0-odstotno rast glede na predhodno leto. Rast tujih NN se je v zadnjih dveh letih upočasnila v primerjavi z obdobjem po zdravstveni krizi. Največji delež naložb je bil usmerjen v predelovalne dejavnosti (34 % vseh NN), sledijo finančne in zavarovalniške dejavnosti ter trgovina. Po državah investitoricah so prevladovale članice EU, predvsem Avstrija, Luksemburg in Nemčija, pomemben delež pa ima tudi Švica. Z vidika izvorne države lastnika, ki lahko investira tudi prek lastniških verig, na pomenu pridobijo investicije, nadzorovane iz Nemčije, Madžarske in Združenih držav Amerike. Regionalno so tuje NN izrazito skoncentrirane v Osrednjeslovenski regiji, ki je do konca leta 2025 privabila skoraj dve tretjini vseh tujih naložb v Sloveniji.

Slovenske neposredne naložbe v tujini so konec leta 2025 dosegle 11,9 milijarde EUR oziroma 16,7 % BDP, kar pomeni 12-odstotno rast glede na leto prej. Približno dve tretjini tega povečanja sta bili posledica dejanskih transakcij, preostanek pa predvsem v obliki cenovnih sprememb, pri čemer je glavnina izhajala iz prevrednotenja nepremičnin, zlasti na Hrvaškem. Največ slovenskih NN v tujini je bilo usmerjenih v države nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija), sledila je Ruska federacija. Po dejavnostih so prevladovale naložbe v predelovalne dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter trgovino, pomemben delež pa predstavljajo tudi naložbe v nepremičnine.

2Trendi neposrednih naložb

Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) vsako leto pripravi Svetovno naložbeno poročilo (angl. World Investment Report), v katerem predstavi najnovejše podatke o globalnih tokovih neposrednih naložb za preteklo leto in napovedi za tekoče leto. V zadnjem letnem poročilu 2026, v katerem so predstavljeni podatki za leto 2025, UNCTAD navaja, da so se svetovni tokovi tujih NN v primerjavi z letom 2024 okrepili za 6,0 %, na 1,6 bilijona USD, brez upoštevanja posredniških tokov v več t. i. prehodnih (angl. conduit) evropskih gospodarstvih pa za 4 %.

Po dveh zaporednih letih upada so tako tuje NN ponovno narasle, kar je pozitiven signal in pokazatelj odpornosti, vendar je okrevanje še precej krhko. Za leto 2025 je bila značilna višja koncentracija investicijske aktivnosti v manjše število gospodarstev ter v kapitalsko in tehnološko intenzivne dejavnosti. Glavni omejitveni dejavniki izdatnejše rasti globalnih tokov NN v letu 2025 so bili trgovinske napetosti, geopolitična trenja in upočasnjena gospodarska rast, ki bodo najverjetneje negativno vplivali na tuje NN tudi v letu 2026. Pričakovati pa je pozitiven vpliv visokih dobičkov največjih multinacionalk, ki bi se lahko deloma prelili v naložbe.

Razvite države so v letu 2025 prejele 44,5 % vseh vhodnih NN. Prilivi so znašali 723 milijard USD, kar je bilo za 11,5 % več kot v letu 2024, a še vedno za 13 % pod 15-letnim povprečjem. Povečanje je bilo posledica rasti prilivov v Evropi, medtem ko so tokovi NN v Severni Ameriki in drugih razvitih državah ostali na enaki ravni kot v letu 2024. Prilivi v Evropi so znašali 285 milijard USD in so se povečali za 39,4 %. Povečanje je posledica rasti prilivov v državah izven EU, medtem ko so se v državah EU prilivi zmanjšali za 28,9 %. Med evropskimi državami je bil največji porast prilivov NN v Združenem kraljestvu s 16 milijard USD v letu 2024 na 74 milijard USD v letu 2025 in v Nemčiji z 21 milijard USD v letu 2024 na 74 milijard USD v letu 2025. Na skupne rezultate v Evropi so še naprej pomembno vplivala obsežna gibanja kapitalskih tokov prek finančnih središč in investicijskih vozlišč, tudi v gospodarstvih, kjer tokovi tujih NN pogosto odražajo financiranje znotraj podjetniških skupin, korporativno prestrukturiranje in posredniške kapitalske tokove, ne pa novih produktivnih naložb. Evropske države, za katere so značilna ta gibanja, so Luksemburg, Nizozemska, Irska, Ciper, Malta in Švica.

Države v razvoju so prejele 55,5 % vhodnih NN v znesku 901 milijarde USD, kar je za 2,1 % več kot v letu 2024. V primerjavi z razvitimi državami je bilo povečanje manjše, vendar je znesek 901 mrd USD 23 % nad 15-letnim povprečjem. Za države v razvoju ostajajo tuje NN s 50-odstotnim deležem še naprej najpomembnejši vir zunanjega financiranja naložb.

Na sliki 1 so prikazani tokovi tujih NN, v katere so vključeni tudi posredniški tokovi.

Tudi v letu 2025 so bili globalni tokovi NN močno koncentrirani v relativno majhno število gospodarstev. Dvajset gospodarstev z največjimi vhodnimi NN je prejelo več kot 80 % vseh globalnih tokov NN. Znova so bile ZDA daleč največji prejemnik NN (277 milijard USD), sledili so jim Singapur, Hong Kong in Kitajska. Najvišje uvrščeni evropski državi na tej lestvici sta bili tokrat Združeno kraljestvo in Nemčija.

Za lažjo predstavo relativne vrednosti tujih neposrednih naložb v Sloveniji so na sliki 2 prikazani podatki o vrednosti stanj vhodnih NN ter blagovne in storitvene menjave v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) za izbrane države v letu 2025. Države so bile izbrane na podlagi (i) pomembnosti partnerstva z njimi za Slovenijo na področju trgovine in/ali (ii) so članice Evropske unije, ki so primerljive s Slovenijo glede na regijo ali BDP.

Stanje tujih NN v Sloveniji je v letu 2025 znašalo 33,8 % BDP, kar je manj kot v drugih primerjanih državah z izjemo Nemčije. Delež NN v BDP na Češkem (69,8 % BDP) in na Hrvaškem (65,1 % BDP) je občutno presegal delež, ki ga je dosegla Slovenija. Sledijo Madžarska s 56,0-odstotnim, Slovaška z 48,0-odstotnim in Avstrija s 43,9-odstotnim deležem tujih NN v BDP.

Izjema v tej primerjavi je Nemčija, ki je tudi v letu 2025 po tem kazalcu zaostajala za Slovenijo in se tradicionalno uvršča med neto investitorice, tj. države, katerih izhodne NN so višje od vhodnih NN. Med primerjanimi državami je takšna tudi Avstrija, vse druge pa so neto prejemnice NN. Razmerje med izhodnimi NN in vhodnimi NN je za Nemčijo znašalo 169,8 %, za Slovenijo 49,3 %, najnižje pa je bilo na Slovaškem – le 8,4 %.

Slovenija se po stanju tujih NN v deležu BDP uvršča na rep primerjanih držav, sicer pa je močno vključena v mednarodne gospodarske tokove. To se dobro odraža v visokem deležu menjave blaga in storitev v BDP, ki je v letu 2025 znašal 151,3 % BDP. Višjo vrednost tega kazalnika, s katerim merimo odprtost gospodarstva, je med zgoraj primerjanimi državami dosegla le Slovaška (170,3 %). Češka, ki je imela v letu 2025 največji delež tujih NN v BDP, je bila po kazalniku odprtosti gospodarstva (127,8 %) za Madžarsko (140,8 %) na četrtem mestu med primerjanimi državami.

3Tuje neposredne naložbe v Sloveniji

3.1Stanja in transakcije tujih neposrednih naložb v Sloveniji

Tuje NN v Sloveniji so se v letu 2025 povečale za 0,9 mrd EUR in so konec leta znašale 24,0 mrd EUR, kar predstavlja 33,8 % bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2025 se je, tako kot že v predhodnem letu, nadaljevala upočasnjena rast tujih neposrednih naložb v višini 4,0 %, saj je občutno nižja od povprečne rasti v obdobju prvih treh let po zdravstveni krizi, ko je ta znašala 10,1 %.

K skupni rasti so tuji vlagatelji največ prispevali z vlaganji v lastniški kapital (0,8 mrd EUR) in reinvestiranimi dobički (0,4 mrd EUR), dodatno pa so vrednost tujih neposrednih naložb povečale tudi transakcije dolžniškega financiranja (0,3 mrd EUR). Skupni učinek transakcij so za 0,7 mrd EUR znižale cenovne, tečajne in druge spremembe.

Transakcije lastniškega kapitala v vrednosti 838 mio EUR so bile za 15,8 % nižje kot leto prej in so tudi v letu 2025 ostale ključni dejavnik rasti naložb v Sloveniji. Kljub nekoliko nižji skupni vrednosti vplačil pa se je njihova struktura po dejavnostih v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 precej spremenila. Skoraj polovica vseh vplačil (388 mio EUR) je bila v letu 2025 usmerjena v predelovalne dejavnosti, medtem ko je ta delež v letu 2024 znašal le 13,6 % oziroma 135 mio EUR. Po drugi strani je bilo v letu 2024 kar dve tretjini vplačil (658 mio EUR) usmerjenih v finančne in zavarovalniške dejavnosti, dejavnost z nepremičninami ter računalniške dejavnosti, medtem ko je ta delež v letu 2025 predstavljal le slabo tretjino (230 mio EUR). Večja neto vplačila kapitala so bila v letu 2025 zabeležena tudi v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (101 mio EUR), kar je precej več kot leto prej. V dejavnosti trgovine so vlaganja ostala stabilna (74 mio EUR) in primerljiva z vrednostjo iz leta 2024.

Največji del pritokov lastniškega kapitala je bil tudi v letu 2025 povezan z združitvami in prevzemi (61,9 %) ter z dokapitalizacijo (20,9 %) slovenskih družb.

Glede na leto 2024 se je delež združitev in prevzemov izrazito povečal, in sicer za 26,4 odstotne točke. Največji del transakcij je bil izveden v predelovalnih dejavnostih, sledile so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter finančne in zavarovalniške dejavnosti. Dokapitalizacije družb so bile v glavnem v predelovalnih dejavnostih in v poslovanju z nepremičninami.

Na tretjem mestu so bile tokrat greenfield naložbe z 10,0-odstotnim deležem, kar je bilo na ravni leta 2024. Naložbe so bile izvedene v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v dejavnosti poslovanja z nepremičninami.

Prestrukturiranje družb, ki je bilo v letu 2023 razlog za skoraj polovico, v letu 2024 pa za dobro četrtino vseh vplačil kapitala, je v letu 2025 k skupni vrednosti vplačil prispevalo le 6,7 %.

Vrednost reinvestiranih dobičkov je v letu 2025 znašala 410 mio EUR, kar je primerljivo s predhodnim letom in več kot polovico manj kot leta 2023, ko so bili ti višji predvsem kot posledica nižjih izplačil dobičkov. V letih 2024 in 2025 je bila tretjina reinvestiranih dobičkov ustvarjena v predelovalnih dejavnostih (131 mio EUR v 2025), medtem ko se je delež v finančnih in zavarovalniških dejavnostih z več kot polovice (197 mio EUR) v letu 2024 zmanjšal na le desetino (40 mio EUR) v letu 2025. Medletno se je struktura reinvestiranih dobičkov razlikovala tudi v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, kjer je bil v letu 2025 delež okoli tretjine (v 2024 zanemarljiv), ter v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, kjer je bila vrednost v letu 2025 zanemarljiva, v letu 2024 pa celo negativna.

Končno stanje lastniškega kapitala so v vrednosti 303 mio EUR znižale negativne cenovne spremembe, ki so bile predvsem posledica prilagoditev višjih nakupnih cen na končne knjigovodske vrednosti ob vstopu tujih lastnikov, pri čemer je bil vpliv posebej izrazit v predelovalni dejavnosti. Dodatno znižanje lastniškega kapitala so povzročile druge spremembe, večinoma kot posledica oslabitve naložb v finančni in zavarovalniški dejavnosti.

Konec leta 2025 je tako stanje lastniškega kapitala doseglo 22,1 mrd EUR, kar je 0,7 mrd EUR oziroma 3,2 % več kot konec predhodnega leta. V skupni vrednosti stanja neposrednih naložb predstavlja lastniški kapital 92,0 %, preostalih 8,0 % vrednosti pa so neto obveznosti do tujih investitorjev. Večina (95,4 %) vrednosti lastniškega kapitala tujcev je bila v družbah, ki ne kotirajo na borzi, le 1,4 % vrednosti pa v takšnih družbah, ki kotirajo na borzi.

V letu 2025 je zabeležena rast transakcij dolžniškega financiranja slovenskih družb s strani tujih lastnikov, ki so vrednost tujih NN povečale za 332 mio EUR, medtem ko je bil še leta 2023 njihov prispevek zanemarljiv, v letu 2024 pa celo negativen (-157 mio EUR). Na okrepitev neto obveznosti slovenskih družb leta 2025 so najbolj vplivali dodatni dolžniški viri financiranja družb v predelovalni dejavnosti (235 mio EUR) ter družb v dejavnosti poslovanja z nepremičninami (137 mio EUR), medtem ko je v trgovini prišlo do opazne razdolžitve. Učinek transakcij so za -95 mio EUR znižale druge spremembe, zato je končno stanje dolžniških instrumentov znašalo 1,9 mrd EUR, kar je 237 mio EUR oziroma 14,0 % več kot ob koncu leta 2024.

Tuji neposredni investitorji so domače družbe neto financirali v celotnem obdobju med letoma 2005 in 2025. V tem obdobju je povprečni delež dolžniških instrumentov v skupni strukturi neposrednih naložb znašal 10,0 %, medtem ko je bil konec leta 2025 nižji, in sicer 8,0 %.

Dohodki tujih lastnikov iz neposrednih naložb so v letu 2025 znašali 2,1 mrd EUR, kar je 7,0 % več kot leto prej. Občutno višja vrednost dohodkov je sicer opazna vse od konca zdravstvene krize, saj je povprečna vrednost med letoma 2021 in 2025 znašala 2,0 mrd EUR, medtem ko je bila v obdobju od 2015 do 2020 skoraj za polovico nižja. Vse višji doseženi dohodki so med drugim posledica vse višjih tujih NN pri nas.

V zadnjih nekaj letih se je struktura dohodkov precej spremenila. V letih 2024 in 2025 so izplačani dobički predstavljali približno tri četrtine vseh ustvarjenih dohodkov iz neposrednih naložb, medtem ko je bil ta delež v letih 2022 in 2023 le okoli polovice, saj je bil preostanek večinoma namenjen reinvestiranim dobičkom. Tuji lastniki so si tako v letu 2025 izplačali 1,6 mrd EUR dobičkov, kar je 104 mio EUR oziroma 7,0 % več kot leto pred tem ter 536 mio EUR oziroma skoraj polovico več glede na povprečje izplačil v letih 2022 in 2023.

Struktura izplačil dobičkov po dejavnostih v letu 2025 kaže, da je bilo največ dobičkov izplačanih v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (496 mio EUR oziroma tretjina vseh), podobno tudi v letu 2024, medtem ko so bila izplačila dobičkov v letih 2022 in 2023 v tej dejavnosti za več kot polovico nižja. Sledila so izplačila dobičkov v predelovalni dejavnosti, ki so v letu 2025 znašala 471 mio EUR, leto pred tem skoraj za četrtino manj. Izplačila dobičkov v trgovini so v letu 2025 dosegla 348 mio EUR, kar je dobra petina vseh, podobno kot v letu pred tem. Čeprav so izplačani dobički v letih 2022 in 2023 predstavljali četrtino vseh izplačil, pa so bili vrednostno za tretjino nižji od tistih, izplačanih v naslednjih dveh letih.

Ne nazadnje dohodek tujih lastnikov podjetij v Sloveniji predstavljajo tudi obresti od dolžniškega financiranja podjetij, vendar so te precej manj pomemben vir dohodkov. Od leta 2015 so v povprečju predstavljale zgolj 4,3 % celotnih prejetih dohodkov, v letu 2025 nekoliko več (5,3 %), kar vrednostno pomeni, da so tuji lastniki prejeli 111 mio EUR neto obresti.

3.2Tuje neposredne naložbe v Sloveniji po dejavnostih in državah investitoricah

Tudi v letu 2025 so predelovalne dejavnosti ostale osrednji prejemnik tujih neposrednih naložb. Njihova skupna vrednost je konec leta 2025 dosegla 8,2 mrd EUR oziroma 34,1 % vseh naložb, pri čemer so zabeležile tudi najizrazitejši porast – za 498 mio EUR glede na predhodno leto. Sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti, v katerih so se naložbe povečale za 144 mio EUR in dosegle 4,9 mrd EUR oziroma petino vseh. Trgovina je kljub zmanjšanju tujih neposrednih naložb za 235 mio EUR ostala tretja največja prejemnica tujih naložb v Sloveniji. Njihova vrednost je ob koncu leta 2025 znašala 3,8 mrd EUR oziroma 15,8 % vseh. Nasprotno pa je bilo v dejavnosti poslovanja z nepremičninami zaznati izrazito krepitev, saj so se naložbe povečale za 457 mio EUR in ob koncu leta 2025 dosegle 2,2 mrd EUR, kar predstavlja skoraj desetino vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji.

Opredelitev naložb po državah se v tem prikazu ravna po državi neposrednega lastnika, v poglavju 3.4 pa v nadaljevanju sledi prikaz po državi izvornega lastnika.

Skupna vrednost naložb iz petih najpomembnejših držav investitoric v Slovenijo je konec leta 2025 znašala 15,8 mrd EUR, kar pomeni, da so obvladovale dve tretjini celotne vrednosti tujih NN. Med njimi so, z izjemo Švice, prevladovale države članice Evropske unije.

Avstrija ostaja najpomembnejša investitorica v Sloveniji, saj je njen delež v letu 2025 presegal petino vseh tujih NN. Vrednost naložb iz te države je dosegla 5,0 mrd EUR, kar je 103 mio EUR oziroma 1,9 % več kot v prejšnjem letu. Transakcije dolžniških instrumentov so prispevale 65 mio EUR, v podobni vrednosti skupaj še reinvestirani dobički in transakcije lastniškega kapitala, medtem ko so druge spremembe skupno vrednost naložb nekoliko znižale.

Avstrijski investitorji so imeli največ naložb ob koncu leta 2025 v naslednjih dejavnostih:

• predelovalne dejavnosti (35,5 %),

• trgovina (19,0 %),

• poslovanje z nepremičninami (13,9 %),

• finančne in zavarovalniške dejavnosti (10,7 %).

Luksemburg je kljub nekoliko nižji vrednosti naložb v letu 2025 ostal drugi najpomembnejši tuji investitor v Sloveniji, z naložbami v vrednosti 3,5 mrd EUR oziroma 14,6 % celotnih NN. Občutnejša rast naložb je bila zabeležena v letih 2023 in 2024. Leta 2023 je bilo predvsem posledica obsežnega finančnega prestrukturiranja v predelovalnih dejavnostih, leto pozneje pa konsolidacije v finančnih dejavnostih. Skupno so se naložbe v tem obdobju povečale kar za 1,3 mrd EUR. Med petimi največjimi investitoricami je prav ta država v zadnjem desetletju beležila najvišjo povprečno letno rast naložb, ki je znašala 11,1 %.

 Luksemburški investitorji so največ vlagali v naslednje dejavnosti:

• finančne in zavarovalniške dejavnosti (57,8 %),

• dejavnosti v zvezi s telekomunikacijami, računalniškim programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami (19,3 %),

• predelovalne dejavnosti (17,7 %).

Švica je bila leta 2025 s 3,4 mrd EUR naložb oziroma s 14,3-odstotnim deležem tretja največja investitorica v Sloveniji. V primerjavi s predhodnim letom se je vrednost naložb povečala za 645 mio EUR (23,2 %). K rasti je največ prispevala dodatna zadolžitev pri tujih lastnikih, predvsem v predelovalni dejavnosti in deloma v trgovini, kar je skupno znašalo 520 mio EUR. K povečanju so prispevali tudi reinvestirani dobički (151 mio EUR) ter vplačila lastniškega kapitala (117 mio EUR), medtem ko so cenovne in druge spremembe skupni učinek transakcij zmanjšale za 142 mio EUR. Švicarske družbe so največ sredstev usmerile v:

• predelovalne dejavnosti (70,2 %),

• trgovino (16,9 %),

• poslovanje z nepremičninami (4,8 %).

Nemčija je ob koncu leta 2025 zasedala četrto mesto med najpomembnejšimi tujimi investitoricami v Sloveniji, z naložbami v višini 2,1 mrd EUR oziroma 8,6 % vseh neposrednih naložb. V primerjavi s prejšnjim letom se je vrednost naložb povečala za 116 mio EUR, k čemur so prispevale predvsem transakcije dolžniških instrumentov, nova vplačila lastniškega kapitala in reinvestirani dobički. Med petimi največjimi investitoricami je Nemčija v zadnjem desetletju beležila najnižjo, 7,5 % povprečno letno rast naložb.

Nemške družbe so največ vlagale v naslednje dejavnosti:

• predelovalne dejavnosti (50,0 %),

• trgovino (26,4 %),

• prevoz in skladiščenje (8,5 %).

Hrvaška je bila v letu 2025 peta najpomembnejša investitorica v Sloveniji, z naložbami v višini 1,8 mrd EUR oziroma 7,4 % vseh neposrednih naložb. Čeprav so se podjetja do tujih lastnikov razdolžila za 149 mio EUR, so ta učinek večinoma izravnali rast tržne vrednosti podjetij, ki se je odrazila v cenovnih spremembah (76 mio EUR), ter nova vplačila kapitala in reinvestirani dobički (vsak po 40 mio EUR). Posledično je skupna vrednost naložb glede na prejšnje leto ostala skoraj nespremenjena.

Dejavnosti z največjimi hrvaškimi naložbami so bile:

• finančne in zavarovalniške dejavnosti (27,1 %),

• poslovanje z nepremičninami (17,5 %),

• trgovina (15,6 %),

• oskrba z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom (15,0 %).

3.3Tuje neposredne naložbe v Sloveniji po regijah

Porazdelitev neposrednih naložb po statističnih regijah izkazuje izrazito regionalno koncentracijo, pri čemer Osrednjeslovenska regija kot največja regija izstopa tudi kot glavno središče investicijske aktivnosti. Do konca leta 2025 je ta regija prejela kar 64,6 % vseh tujih naložb, ta visok delež pa lahko deloma pripišemo tudi višji koncentraciji sedežev podjetij v tej regiji. Pomembnejši deleži so bili zabeleženi še v Gorenjski (7,2 %), Podravski (5,5 %), Obalno-kraški (5,3 %) in Savinjski regiji (4,5 %). Preostalih osem statističnih regij je skupaj prispevalo zgolj 13,0 % k skupni vrednosti tujih NN.

Bolj gospodarsko razvite regije praviloma privabijo več tujih neposrednih naložb, kar preverimo s primerjavo s podatki o BDP po regijah, ki so razpoložljivi do leta 2024. Visoka stopnja korelacije (r = 0,945) med tujimi neposrednimi naložbami in BDP potrjuje koncentracijo naložb v gospodarsko najmočnejših regijah. Primerjava deleža neposrednih naložb in deleža BDP v posamezni statistični regiji za leto 2024 kaže, da je bila nadpovprečna koncentracija neposrednih naložb v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji, blizu povprečja sta bili Gorenjska in Goriška regija, v preostalih regijah pa je bila koncentracija naložb podpovprečna. V slednjih bi pričakovali več tujih neposrednih naložb glede na ustvarjen BDP, vendar je treba pri interpretaciji rezultatov upoštevati tudi možen vpliv metodoloških razlik v izračunu regionalne porazdelitve tujih NN in BDP.

Regionalna razporeditev tujih neposrednih naložb se od začetka statističnega spremljanja v splošnem ni bistveno spremenila. Visok delež neposrednih naložb v Osrednjeslovenski regiji je relativno konstanten, razmerja med preostalimi regijami pa se v glavnem tudi ne spreminjajo. Znotraj stabilnih razmerij so tudi izjeme. Nadpovprečno rast je od leta 2021 opaziti v Gorenjski regiji, medtem ko v Jugovzhodni Sloveniji kaže na nasproten trend. Do konca leta 2013 sta obe regiji prejeli okoli 350 mio EUR neposrednih naložb, ob koncu leta 2025 pa je vrednost tujih neposrednih naložb v Gorenjski regiji znašala 1,7 mrd EUR, v Jugovzhodni Sloveniji pa le desetino tega (172 mio EUR).

V letu 2025 je sicer najvišje pritoke znova beležila Osrednjeslovenska regija, ki je prejela za 640 mio EUR tujih investicij, kar predstavlja 4,3-odstotno rast v primerjavi z letom 2024 in dvig skupne vrednosti na 15,5 mrd EUR. Opaznejše pritoke sta zabeležili Podravska regija, ki je prejela 111 mio EUR oziroma 9,2 % več kot v letu 2024, ter Savinjska regija s 97 mio EUR oziroma 9,9-odstotno rastjo glede na leto 2024. Vse preostale regije so prejele manj naložb, pri nekaterih je bil zaznan tudi upad. Najmanjši delež naložb je konec leta 2025 ponovno zabeležila Koroška z 0,3-odstotnim deležem NN (84 mio EUR), sledili sta ji Zasavska regija (0,5 % oziroma 122 mio EUR) in Jugovzhodna Slovenija (0,7 % oziroma 172 mio EUR).

3.4Izvorna država lastnika tujih neposrednih naložb v Sloveniji

Zaradi zapletenih lastniških struktur multinacionalnih podjetij je natančna opredelitev izvora tujih neposrednih naložb pogosto zahtevna. Te strukture odražajo različne poslovne odločitve, povezane s financiranjem mednarodnih skupin podjetij, davčno optimizacijo in regulatornimi zahtevami posameznih držav.

Zato je poleg prikaza po neposredni državi investitorici smiselno upoštevati tudi državo končnega lastništva, saj takšen pristop omogoča boljši vpogled v dejanski izvor kapitala in nadzor nad naložbami. Izvedba tovrstne analize je pogosto omejena zaradi pomanjkljivih ali težko dostopnih podatkov o lastniških verigah tujih lastnikov. V takih primerih se izvor naložb določa na podlagi najboljše razpoložljive ocene, ki temelji na razpoložljivih informacijah.

Najizrazitejša odstopanja med neposrednim in izvornim lastništvom naložb so bila ob koncu leta 2025 evidentirana pri Nemčiji, Madžarski in Združenih državah. V vseh treh primerih je bila vrednost naložb, pripisanih državi izvora kapitala, občutno višja od vrednosti naložb, izkazani po neposredni državi investitorici.

Nemški vlagatelji so po izvornem lastništvu obvladovali 2,9 mrd EUR naložb oziroma 12,1 % vseh neposrednih naložb, kar Nemčijo uvršča na drugo mesto med državami investitoricami. Pred njo je ostala le Avstrija, ki je ohranila vodilni položaj tako po neposrednem (20,9 %) kot po izvornem lastništvu (14,3 %). Avstrija je obenem predstavljala tudi ključno posredniško državo za nemške naložbe v Sloveniji, pri čemer so bile te usmerjene predvsem v trgovino in predelovalne dejavnosti.

Madžarski kapital je bil v Sloveniji večinoma prisoten prek posrednega lastništva, saj so madžarski izvorni investitorji obvladovali kar 2,3 mrd EUR oziroma 9,4 % vseh naložb. Med vsemi državami je Madžarska izkazovala tudi največji razkorak med neposrednim in izvornim lastništvom, saj je vrednost naložb po neposrednem lastništvu znašala le 292 mio EUR, po izvornem lastništvu pa 2,3 mrd EUR. Večina teh naložb je bila usmerjena v finančne in zavarovalniške dejavnosti, pri čemer so bile izvedene predvsem prek Luksemburga. Tudi ameriški kapital je bil v Sloveniji večinoma prisoten prek posrednih lastniških povezav. Po izvornem lastništvu so investitorji iz Združenih držav obvladovali 1,2 mrd EUR naložb oziroma 5,2 % vseh naložb, kar je za 1,0 mrd EUR več od vrednosti, izkazane po neposrednem lastništvu. Naložbe, izvedene prek povezanih družb v Luksemburgu, so bile pretežno usmerjene v predelovalno dejavnost, medtem ko so bile naložbe prek povezanih družb na Nizozemskem razporejene med širši nabor dejavnosti.

Tudi italijanski in japonski investitorji so bili v Sloveniji pomembno prisotni prek posrednih lastniških povezav. Italijanski investitorji so svoje naložbe najpogosteje usmerjali prek povezanih družb na Nizozemskem in Hrvaškem, medtem ko so japonski investitorji za ta namen pretežno uporabljali povezane družbe v Avstriji.

Tudi ob koncu leta 2025 so najpomembnejše države posrednega lastništva v Sloveniji ostajale Luksemburg, Avstrija in Švica.

Najizrazitejši razkorak med neposrednim in izvornim lastništvom je bil ugotovljen pri Luksemburgu, kjer je vrednost naložb po neposrednem lastništvu znašala 3,5 mrd EUR, po izvornem lastništvu pa le 0,5 mrd EUR. Prek luksemburških družb so najpogosteje vlagali investitorji iz Madžarske, Združenih držav in Nizozemske.

Pomembna država posrednega lastništva je tudi v letu 2025 ostala Avstrija, saj je vrednost naložb po neposrednem lastništvu za 1,6 mrd EUR presegala vrednost po izvornem lastništvu. Prek avstrijskih družb so svoje naložbe v Slovenijo usmerjali predvsem investitorji iz Nemčije, Hongkonga, Mehike in Japonske.

Posredniška vloga Švice je bila manj izrazita, a še vedno pomembna. Razlika med vrednostjo naložb po neposrednem in izvornem lastništvu je znašala približno 0,6 mrd EUR. Prek švicarskih družb so svoje naložbe v Slovenijo najpogosteje usmerjali investitorji iz Avstrije in Združenih držav Amerike.

4Slovenske neposredne naložbe v tujini

4.1Stanja in transakcije neposrednih naložb Slovenije v tujini

Ob koncu leta 2025 je stanje slovenskih NN v tujini doseglo 11,9 mrd EUR, kar predstavlja 16,7 % BDP. V primerjavi s koncem leta 2024 se je raven naložb v tujini povečala za 12,0 % oziroma za 1,3 mrd EUR. Približno dve tretjini tega povečanja sta bili posledica dejanskih transakcij, preostanek pa predvsem v obliki cenovnih sprememb, pri čemer je glavnina izhajala iz prevrednotenja nepremičnin.

Konec leta 2025 je stanje lastniškega kapitala doseglo 10,3 mrd EUR, kar je za 1,3 mrd EUR oziroma 14,7 % več kot leto prej.

Slovenski vlagatelji so leta 2025 z neto vplačili in reinvestiranimi dobički povečali lastniški kapital za 913 mio EUR. Dve tretjini povečanja lastniškega kapitala so predstavljala neto vplačila slovenskih vlagateljev, ki so znašala 622 mio EUR in bila za 371 mio EUR višja kot v predhodnem letu. Največ neto vplačil je bilo usmerjenih v Španijo (270 mio EUR) in na Hrvaško (171 mio EUR), od tega so približno 60 % predstavljali neto nakupi nepremičnin. Sledila so neto vplačila kapitala slovenskih vlagateljev v Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Severno Makedonijo. V te države so domači vlagatelji investirali skupaj 107 mio EUR. Tri petine vseh neto vplačil so prejele tuje družbe iz predelovalnih dejavnosti (374 mio EUR), sledile so tuje družbe iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti (54 mio EUR).

Reinvestirani dobički tujih družb so v letu 2025 k povečanju lastniškega kapitala prispevali 292 mio EUR, kar je na ravni predhodnega leta. Skoraj polovica tega zneska (142 mio EUR) izhaja iz naložb v finančne in zavarovalniške dejavnosti v tujini, pri čemer so bili reinvestirani dobički za 51 mio EUR višji kot v predhodnem letu. Sledijo tuje družbe iz predelovalnih dejavnosti, ki so v letu 2025 ustvarile nekaj manj kot tretjino vseh reinvestiranih dobičkov (29,4 %), kar je za 35 mio EUR več kot leto prej. Tuje družbe iz dejavnosti trgovine so v letu 2025 ustvarile 16,4 % vseh reinvestiranih dobičkov in so bile tretje največje po njihovem obsegu z 9,8 % manj kot v letu 2024. Med državami, v katerih so reinvestirani dobički povečevali vrednost naložb, so tudi v letu 2025 prevladovale države nekdanje Jugoslavije, ki so ustvarile 79,2 % vseh pozitivnih vrednosti. Med njimi sta posebej izstopali Hrvaška z 98 mio EUR ter Severna Makedonija z 62 mio EUR reinvestiranih dobičkov. V primerjavi s predhodnim letom se je največje povečanje reinvestiranih dobičkov pokazalo pri naložbah v Severno Makedonijo, kjer so se povečali za 29 mio EUR, medtem ko so se pri naložbah v Švico izrazito zmanjšali, in sicer za 61 mio EUR.

Vrednost lastniškega kapitala se je v letu 2025 zaradi cenovnih sprememb povečala za 364 mio EUR. K povečanju so največ prispevale nepremičnine na Hrvaškem v lasti slovenskih gospodinjstev. Njihova vrednost se je z 2,2 mrd EUR ob koncu leta 2024 povečala na 2,6 mrd EUR ob koncu leta 2025. Od tega je 104 mio EUR izhajalo iz neto nakupov, 313 mio EUR pa iz rasti cen nepremičnin.

Druge spremembe lastniškega kapitala v letu 2025 so bile razmeroma nizke in so znašale zgolj 42 mio EUR.

Lastniški kapital je ob koncu leta 2025 predstavljal 86,7 % celotnih slovenskih NN v tujini, katerih skoraj tretjina (32,9 %) je bila v obliki nepremičnin. Večina lastniškega kapitala (65,9 %) je bila vložena v tuje družbe, ki ne kotirajo na borzah, zgolj 1,2 % pa v borzno kotirajoče družbe.

Neto stanje dolžniških instrumentov med povezanimi družbami je konec leta 2025 doseglo 1,6 mrd EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom znižalo za 55 mio EUR. Večina razdolževanja je potekala v obliki transakcij s tujimi povezanimi družbami iz predelovalnih dejavnosti. Slovenski neposredni investitorji so povezane družbe v tujini neto financirali v celotnem obdobju od leta 2005 do leta 2025. V tem obdobju je povprečni delež dolžniških instrumentov v strukturi neposrednih naložb znašal 21,7 %, medtem ko je konec leta 2025 znašal le 13,3 %.

Slovenski neposredni vlagatelji so v letu 2025 z dolžniškim financiranjem ustvarili 42 mio EUR prihodkov iz obresti, ki so ostale na ravni iz leta 2024. Skoraj polovica vseh obrestnih prihodkov (49,2 %) je izvirala iz naložb v tuje družbe iz predelovalnih dejavnosti, nadaljnja četrtina pa iz vlaganj v družbe, ki delujejo v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom. Geografsko gledano so domači vlagatelji največ obresti, skoraj četrtino celotnega zneska, prejeli iz Bosne in Hercegovine, nadaljnjo petino pa iz Združenih držav.

Izplačani dobički tujih podjetij v domači lasti rastejo že peto leto zapored. V letu 2025 so slovenski lastniki podjetij v tujini prejeli doslej najvišje izplačane dobičke, in sicer v skupnem znesku 524 mio EUR, kar je 115 mio EUR oziroma 28,1 % več kot leta 2024.

Največji delež izplačanih dobičkov (43,0 %) so predstavljala izplačila tujih družb iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti v višini 225 mio EUR, ki so bila glede na predhodno leto nižja za 22 mio EUR. Druga najpomembnejša dejavnost po višini izplačanih dobičkov je bila trgovina, ki je prispevala 23,0 % vseh izplačil, pri čemer so se izplačani dobički v primerjavi z letom prej povečali za 45 mio EUR. Sledile so predelovalne dejavnosti s 15,8-odstotnim deležem ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti z 11,4-odstotnim deležem. Izplačila dobičkov tujih družb iz slednjih so v letu 2025 izstopala, saj so znašala 60 mio EUR, kar je bilo za 57 mio EUR več kot leto prej. Skoraj dve tretjini vseh izplačanih dobičkov je pripadlo slovenskim vlagateljem v državah z območja nekdanje Jugoslavije, pri čemer izstopata Srbija (162 mio EUR) in Hrvaška (76 mio EUR).

4.2Slovenske neposredne naložbe v tujini po dejavnostih in državah gostiteljicah

Po stanju ob koncu leta 2025 so domače gospodarske družbe največ vlagale v tuja podjetja iz predelovalnih dejavnosti; te naložbe so predstavljale 26,1 % vseh neposrednih naložb v tujini. Sledile so naložbe v družbe iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti (19,0 %), dejavnosti trgovine (12,9 %) ter naložbe v oskrbo z električno energijo, plinom in paro (3,1 %). Dobra četrtina (28,7 %) vrednosti naložb v tujini pa je bila v obliki nepremičnin, ki niso pripisane nobeni dejavnosti.

V letu 2025 so se slovenske NN v tujini v večini dejavnosti tujih družb glede na leto prej povečale. Najbolj so porasle v tujih družbah iz predelovalnih dejavnosti (438 mio EUR) ter v tujih družbah iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti (176 mio EUR), tretje mesto pa je pripadlo naložbam v družbe iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom, v katere so se investicije povečale za 35 mio EUR.

Konec leta 2025 so med petimi največjimi prejemnicami slovenskih NN v tujini prevladovale štiri države z območja nekdanje Jugoslavije, ki so skupaj predstavljale dve tretjini vseh slovenskih NN v tujini. Peta največja država gostiteljica je bila Ruska federacija. Teh pet držav je imelo skoraj tri četrtine vseh slovenskih NN v tujini.

Slovenski vlagatelji so imeli konec leta 2025 največ tujih naložb na Hrvaškem, in sicer 4,2 mrd EUR oziroma dobro tretjino vseh NN v tujini. Slovenske naložbe na Hrvaškem so se glede na leto prej povečale za 12,4 % oziroma za 465 mio EUR, največ z nakupi in vrednotenjem nepremičnin. Tako so slovenska gospodinjstva v obliki nepremičnin imela slabi dve tretjini vseh NN na Hrvaškem (2,6 mrd EUR oziroma 61,3 % – ocenjen podatek). Sicer pa so domače pravne osebe največ vlagale v hrvaška podjetja iz:

• dejavnosti trgovine (13,9 %),

• predelovalnih dejavnosti (10,4 %) ter

• finančnih in zavarovalniških dejavnosti (2,3 %).

Srbija je bila konec leta 2025 druga največja gostiteljica slovenskih NN s skupno vrednostjo 2,1 mrd EUR oziroma 17,7 % vseh slovenskih NN v tujini. V letu 2025 so se slovenske naložbe v Srbijo povečale za 2,5 % oziroma 51 mio EUR. Slabi dve tretjini povečanja sta bili posledica transakcij, med katerimi so izstopali reinvestirani dobički v višini 54 mio EUR. Največ teh dobičkov je bilo ustvarjenih v finančni in zavarovalniški dejavnosti. Po zadnjih podatkih za leto 2025 so domače družbe največ vlagale v srbska podjetja iz:

• finančnih in zavarovalniških dejavnosti (46,0 %),

• predelovalnih dejavnosti (22,1 %),

• dejavnosti trgovine (14,7 %).

Tretja država po velikosti prejetih slovenskih NN je bila Bosna in Hercegovina z 837 mio EUR oziroma 7,1 % vseh slovenskih NN v tujini. Slovenske naložbe v Bosno in Hercegovino so se leta 2025 povečale za 11,7 % oziroma za 87 mio EUR. Kar polovica tega povečanja je izhajala iz reinvestiranih dobičkov, ki so jih pretežno ustvarile družbe iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti. Med bosanske družbe z največjim obsegom slovenskih naložb konec leta 2025 so sodile predvsem tiste iz:

• finančnih in zavarovalniških dejavnosti (38,6 %),

• predelovalnih dejavnosti (30,4 %) ter

• dejavnosti trgovine (10,8 %).

 

Četrta največja prejemnica slovenskih NN je bila Severna Makedonija, kjer je njihova vrednost konec leta 2025 znašala 715 mio EUR oziroma 6,0 % vseh slovenskih NN v tujini. To je bilo za 113 mio EUR oziroma 18,8 % več od predhodnega leta. Po dejavnostih so največji delež predstavljale naložbe v družbe iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti (54,0 %), sledile pa so družbe iz predelovalnih dejavnosti (22,1 %).

Ruska federacija je konec leta 2025 gostila 654 mio EUR oziroma 5,5 % vseh slovenskih NN v tujini, kar predstavlja 107 mio EUR oziroma 19,5-odstotno povečanje glede na leto prej. Večina slovenskih neposrednih naložb v Ruski federaciji je bila usmerjena v družbe iz predelovalnih dejavnosti (88,7 %), nadaljnjih 9,4 % naložb pa so gostile ruske družbe iz dejavnosti trgovine.

5Metodologija in viri

5.1Metodologija

Publikacijo Neposredne naložbe – Direct Investment izdaja Banka Slovenije. V njej so predstavljeni podatki o tujih neposrednih naložbah v Sloveniji ter o slovenskih neposrednih naložbah v tujini. Publikacija je pripravljena na podlagi metodologije šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb (BPM6), ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad, ter na podlagi četrte izdaje Referenčne opredelitve neposrednih tujih naložb (BD4), ki jo je oblikovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Neposredne naložbe so oblika čezmejnega investiranja rezidenta določenega gospodarstva v drugo gospodarstvo z namenom vzpostavitve dolgoročne povezave in vpliva na upravljanje povezane družbe.

Kriterij za neposredno naložbo, ki zagotavlja mednarodno primerljivost podatkov, je vsaj 10 % udeležbe v kapitalu oziroma v glasovalnih pravicah; pri sestavljanju podatkov za Slovenijo je upoštevan kriterij 10-odstotnega deleža v lastniškem kapitalu.

Neposredni investitorji so lahko posamezniki, gospodarske družbe, skupine posameznikov ali gospodarskih družb, pa tudi vlade oziroma vladne agencije, ki imajo neposredne naložbe v družbah v tujini.

Neposredne naložbe obsegajo lastniški kapital, reinvestirane dobičke ter dolžniške instrumente med neposredno in posredno povezanimi subjekti ter med sestrskimi družbami. V okviru neposrednih naložb se prikazujejo tudi pripadajoči dohodki, in sicer tisti, ki izhajajo iz lastniškega kapitala (izplačani in reinvestirani dobički), ter tisti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov (obresti).

Vložki v lastniški kapital so lahko v obliki denarnih sredstev, stvarnih vložkov ali reinvestiranih dobičkov. Med podatke o lastniškem kapitalu se vključujejo tudi naložbe v nepremičnine. Lastniški kapital je lahko izražen v obliki delnic (bodisi uvrščenih na borzo ali ne) ali v obliki drugega lastniškega kapitala.

Izplačila nesorazmerno visokih dividend oziroma dobičkov (t. i. superdividend) se od leta 2008 obravnavajo kot zmanjšanje lastniškega kapitala in ne kot izplačane dividende.

Podatki o transakcijah lastniškega kapitala v okviru neposrednih naložb so prikazani po tržnih vrednostih, medtem ko so podatki o stanjih naložb vrednoteni po knjigovodski vrednosti, skladno s kapitalsko metodo. Izjema so naložbe v delniške družbe, ki kotirajo na borzi – za te se od leta 2007 tudi stanja prikazujejo po tržnih vrednostih. Podatki o dolžniških instrumentih so vrednoteni po njihovi nominalni vrednosti.

Dolžniški instrumenti obsegajo imetja in obveznosti med povezanimi in sestrskimi družbami. Mednje spadajo podatki o finančnih posojilih, komercialnih kreditih, depozitih ter drugih oblikah imetij in obveznosti. Podatki o dolžniških vrednostnih papirjih niso vključeni.

V skladu z metodologijo dolžniški instrumenti med povezanimi finančnimi posredniki – torej med domačimi in tujimi sektorji S.122, S.123, S.124 in S.125 – niso vključeni v statistiko neposrednih naložb.

Zaradi omejenega vira podatkov dolžniški instrumenti bančnega sektorja niso vključeni v statistiko neposrednih naložb, temveč so zajeti v postavkah ostalih naložb v okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb.

Prelom v vrsti podatkov o dolžniških instrumentih do povezanih družb se je zgodil leta 2007, ko je bil uveden nov sistem poročanja za posojila in depozite nebančnih sektorjev. Sprememba je pomenila predvsem prerazporeditev posojil med kapitalsko nepovezanimi družbami v posojila med kapitalsko povezanimi in sestrskimi družbami nebančnih sektorjev (prvotno prikazanih v ostalih naložbah) v dolžniške instrumente, kot del neposrednih naložb. Hkrati je bilo uvedeno mesečno poročanje o stanjih in transakcijah depozitov ter posojil, kar je nadomestilo dotedanji sistem, ki je med letoma 2001 in 2006 temeljil na seštevanju stanj na podlagi transakcij plačilnega prometa. Pred tem obdobjem so bila stanja dolžniških instrumentov zajeta v okviru letnih poročil o kapitalskih naložbah.

Reinvestirani dobički predstavljajo razliko med čistim dobičkom v tekočem letu (brez upoštevanja izrednih dobičkov in izgub od leta 2004 dalje) ter izplačanimi dobički v istem letu, sorazmerno z neposredno kapitalsko udeležbo. Reinvestirani dobički so lahko tudi negativni – kadar izplačani dobički presegajo čisti dobiček ali kadar družba izkazuje izgubo.

Izplačani dobički predstavljajo zaslužek lastnikov, ki izhaja iz lastniškega kapitala in je sorazmeren z njihovo neposredno kapitalsko udeležbo. V primeru delniških družb so izplačani v obliki dividend.

Dohodki iz dolžniških instrumentov med povezanimi družbami se evidentirajo kot obresti.

V statistiki neposrednih naložb so prikazani podatki o stanjih, transakcijah, cenovnih in drugih spremembah. Podatki o stanjih se nanašajo na določen dan, podatki o spremembah stanja (transakcijah, cenovnih in drugih spremembah) pa na določeno obdobje.

Podatki o stanjih predstavljajo skupno vrednost neposredne naložbe posameznega vlagatelja na določen dan, najpogosteje na zadnji dan leta. Podatki o transakcijah pojasnjujejo spremembe stanj, ki izhajajo iz medsebojno dogovorjene izmenjave ekonomske vrednosti med dvema subjektoma v določenem časovnem obdobju, običajno v enem letu.

Spremembe v stanjih niso le posledica transakcij, ampak tudi cenovnih in drugih sprememb. Cenovne spremembe odražajo vpliv prevrednotenj lastniškega kapitala. Pri družbah, ki kotirajo, predstavljajo spremembo tržne vrednosti lastniškega kapitala in nastanejo zaradi spremembe tržnih cen lastniških vrednostnih papirjev. Za družbe, ki ne kotirajo, pa predstavljajo razliko med knjigovodsko vrednostjo deleža kapitala in doseženo prodajno oziroma nakupno tržno vrednostjo tega deleža v letu prodaje oziroma nakupa. Druge spremembe vključujejo tečajne spremembe, odpise, prenose ter spremembe statusa rezident-nerezident, razlike v populaciji poročevalcev, spremembe kapitalskih povezav v lastniških verigah povezanih podjetij ipd.

Zneski neposrednih naložb ne vključujejo:

• vrednosti imetij do drugih naslednic na ozemlju nekdanje SFRJ, ki so še predmet pogajanj o sukcesiji, odvzetem premoženju na teh ozemljih in delu premoženja, ki je bilo v procesu lastninskega preoblikovanja preneseno iz pravnih oseb na državo,

• vrednosti nepremičnin v tujini v lasti gospodinjstev (predvsem se to nanaša na naložbe na Hrvaškem) pred letom 2007,

• vrednosti nepremičnin v Sloveniji v lasti tujih rezidentov (pred letom 2008).

Neposredne naložbe so po državah razvrščene v skladu s šifrantom ISO 3166, po dejavnostih pa v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD 2025 (NACE Rev. 2.1).

Dva različna prikaza neposrednih naložb

S priročnikom za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb (BPM6) se je poleg načela prikazovanja po smeri naložbe, ki se uporablja v publikaciji Neposredne naložbe, uveljavilo tudi načelo imetij in obveznosti.

l. Neposredne naložbe po načelu smeri naložbe

Podatki o neposrednih naložbah se prikazujejo posebej glede na to, ali gre za tuje naložbe v Sloveniji ali slovenske naložbe v tujini. Podatki za vsako smer vsebujejo lastniški kapital in dolžniške instrumente, ki se delijo na imetja in obveznosti. Imetja do tujih povezanih družb povečujejo neposredne naložbe v tujini oziroma zmanjšujejo neposredne naložbe v Sloveniji; obveznosti do tujih povezanih družb neposredne naložbe v tujini zmanjšujejo, naložbe v Sloveniji pa povečujejo.

ll. Neposredne naložbe po načelu imetij/obveznosti

Prikaz neposrednih naložb po načelu imetij in obveznosti se uporablja v statistikah plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb. V tem okviru se vsa imetja med povezanimi subjekti vključujejo v postavko neposredne naložbe – imetja, vse obveznosti med povezanimi subjekti pa v postavko neposredne naložbe – obveznosti, ne glede na to, ali je vlagatelj rezident ali nerezident.

5.2Viri podatkov

Najpomembnejši vir podatkov so poročila o kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti (SN), ki so jih Banki Slovenije zavezani pošiljati rezidenti Republike Slovenije (RS) za naložbe v tujini in naložbe tujcev v Sloveniji. Obvezno neposredno poročanje vseh podjetij s sedežem v Sloveniji, v katerih imajo nerezidenti solastniški delež oziroma ki imajo solastniški delež v podjetjih v tujini, je Banka Slovenije uvedla v letu 1993. Tako so na voljo podatki od leta 1993, podrobnejši podatki pa so objavljeni od leta 1994.

Poročilo o kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti (SN) je letno in vključuje podatke o začetnem in končnem stanju, letnih transakcijah, dohodkih ter cenovnih in drugih spremembah. Mesečno poročilo o transakcijah kapitalskih naložb med rezidenti in nerezidenti (SN-T) zajema transakcije lastniškega kapitala ter izplačila dobičkov oziroma dividend.

Do leta 2000 so poročila SN vsebovala tudi podatke o dolžniških terjatvah in obveznostih do povezanih podjetij. V letu 2017 je Banka Slovenije uvedla prag poročanja za poročilo SN, ki velja za subjekte z bilančno vsoto nad 2 milijona EUR. Zaradi uvedbe praga so se od tega leta dalje vključevale tudi ocene neposrednih naložb za poslovne subjekte z bilančno vsoto pod pragom poročanja. Od leta 2023 je bil prag poročanja zvišan na bilančno vsoto, večjo od 5 milijonov EUR.

Poročila o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti (KRD) so mesečna poročila, ki so bila uvedena leta 2007. Med drugim vsebujejo podatke o dolgoročnih komercialnih kreditih, posojilih, depozitih ter drugih terjatvah in obveznostih med povezanimi podjetji, ki so del postavke neposredne naložbe/dolžniški instrumenti. Obvezniki za poročanje so izbrani v vzorec, ki ga določi Banka Slovenije.

Poročila o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti (SKV) na mesečni osnovi so bila vir za podatke o kratkoročnih komercialnih kreditih med povezanimi družbami od leta 2001 do julija 2017. Obvezniki za poročanje SKV so bili izbrani v vzorec, ki ga je določila Banka Slovenije. Od avgusta 2017 se o kratkoročnih komercialnih kreditih in avansih poroča v okviru poročila KRD in so prav tako sestavni del postavke neposredne naložbe/dolžniški instrumenti.

V obdobju od 2001 do 2006 so bila vir za dolgoročne komercialne kredite in posojila poročila o kreditnih poslih s tujino (KR), ki so vsebovala samo začetna stanja in transakcije, končna stanja pa so bila pripravljena na podlagi seštevanja transakcij.

Geodetska uprava RS je vir za zbirne podatke o nepremičninah v Sloveniji, ki so v lasti nerezidentov (četrtletno poročanje o mesečnih transakcijah od leta 2008).

Ocena podatkov o vrednosti (stanjih) nepremičnin v tujini, ki so v lasti slovenskih fizičnih oseb, temelji na Anketi o porabi gospodinjstev (število slovenskih nepremičnin v tujini), ki jo izvaja Statistični urad RS. Od leta 2007 se ocena stanj prilagodi še s podatki transakcij in uskladi z rastjo cen.

Podatke o transakcijah slovenskih fizičnih oseb z nepremičninami na Hrvaškem – torej o nakupih in prodajah – zagotavlja Hrvaška narodna banka, pri čemer so ti podatki na voljo od leta 2007.

Podatki gospodarskih družb iz bilanc stanja in izkazov poslovnega izida Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) so pomožni vir za določene podatke v publikaciji Neposredne naložbe in se uporabljajo tudi za kontrolo podatkov.

5.3Seznam bilateralnih investicijskih sporazumov Slovenije

(stanje na dan 30. 6. 2026, vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport)

1. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo o vzajemnem spodbujanju in zaščiti vlaganj – podpisan 23. 10. 1997; ratificiran 15. 2. 2000 (UL RS 19/00 – MP 4/00); velja od 22. 3. 2000

2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb – podpisan 30. 5. 2001; ratificiran 25. 10. 2001 (UL RS 90/01 – MP 26/01); velja od 1. 7. 2002

3. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb – podpisan 28. 10. 1998; ratificiran 23. 3. 1999 (UL RS 27/99 – MP 9/99); velja od 15. 11. 2000

4. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado države Izrael o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb – podpisan 13. 5. 1998; ratificiran 23. 3. 1999 (UL RS 27/99 – MP 9/99); velja od 2. 10. 1999

5. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske republike Kitajske o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij – podpisan 13. 9. 1993; ratificiran 25. 1. 1994 (UL RS 11/94 – MP 3/94); velja od 1. 1. 1995

6. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado države Kuvajt o spodbujanju in vzajemni zaščiti naložb – podpisan 26. 4. 2002 (UL RS 89/2002 – MP 23/2002); velja od 28. 7. 2004

7. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij – podpisan 5. 6. 1996; ratificiran 23. 3. 1999 (UL RS 27/99 – MP 9/99); velja od 21. 9. 1999

8. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Moldove o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb – podpisan 10. 4. 2003; ratificiran 5. 4. 2004 (UL RS 40/04 – MP 13/04); velja od 1. 6. 2004

9. Sporazum med Republiko Slovenijo in švicarsko Konfederacijo o vzpodbujanju in vzajemni zaščiti investicij – podpisan 9. 11. 1995; ratificiran 19. 2. 1997 (UL RS 16/97 – MP 3/97); velja od 20. 3. 1997

10. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Tajske o spodbujanju in zaščiti naložb, s Protokolom – podpisan 18. 2. 2000; ratificiran 19. 7. 2000 (UL RS 69/00 – MP 17/00); velja od 20. 10. 2000

11. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo o spodbujanju in zaščiti investicij – podpisan 23. 3. 2004; ratificiran 28. 4. 2006 (UL RS št. 45/06 – MP 10/06); velja od 18. 6. 2006

12. Sporazum med Republiko Slovenijo in Ukrajino o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb – podpisan 30. 3. 1999; ratificiran 29. 2. 2000 (UL RS 24/00 – MP 6/00); velja od 1. 6. 2000

13. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Uzbekistan o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb – podpisan 7. 10. 2003, ratificiran 5. 4. 2004 (UL RS 40/04 – MP 13/04); velja od 18. 5. 2004

14. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Zvezne republike Jugoslavije o medsebojnem spodbujanju in zaščiti naložb – podpisan 18. 6. 2002; ratificiran 29. 11. 2002 (UL RS 112/02 – MP 27/02); velja od 1. 5. 2004

15. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Singapur o medsebojnem spodbujanju in zaščiti naložb – podpisan 25. 1. 1999; ratificiran 19. 7. 2000 (UL RS 17/00 – MP 03/13); velja od 8. 9. 2000.