Metodološke opombe

V tabelah in slikah so upoštevani podatki bank, ki jih le-te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij (poročilo o knjigovodskih postavkah z obrestnimi merami – PORFI). Banke so v letu 2020 prešle na nov način izkazovanja obresti od oslabljenega oziroma prilagojenega dela finančnih sredstev zaradi kreditnega tveganja v skladu s pojasnilom Odbora za razlago MSRP (IFRIC) iz marca 2019 in ponazoritvijo tega pojasnila na primeru z dne 22. julija 2019, ki sta dostopna na spletni strani https://www.ifrs.org/news-and-events/2019/07/ifrs-9-webinarcuring-of-a-credit-impaired-financial-asset/.

Povzetek

Aktivnost domačega gospodarstva je v prvem četrtletju upadla, kar predstavlja slabše izhodišče za letošnjo rast BDP. Zaradi izrazite negotovosti v mednarodnem okolju se postopoma zvišuje tudi ocena splošne ravni tveganj za bančni sistem, medtem ko odpornost bančnega sistema ostaja visoka. Ob nižjih obrestnih merah se krepi kreditiranje gospodinjstev, kreditiranje NFD pa ostaja šibko. Bankam se zaradi nižjih obrestnih mer zmanjšujejo neto obrestni prihodki, medtem ko neto neobrestni prihodki beležijo zmerno rast. Pričakovano zmanjšanje bruto in neto dohodka bank v letošnjem letu se odraža tudi v manjšem dobičku bank pred obdavčitvijo, ki se je do aprila zmanjšal za skoraj petino v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Kakovost bančnih naložb ostaja stabilna, z manjšimi poslabšanji v določenih delih portfelja. Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema ostajata dobra.

Vloge nebančnega sektorja so se letos do aprila povečale predvsem zaradi priliva vlog gospodinjstev. K skupnemu povečanju vlog gospodinjstev, ki je bilo sicer večje kot lani v enakem obdobju, je negativno prispevala odločitev nekaterih varčevalcev, da del svojih prihrankov v bankah usmerijo v nakup državne obveznice namenjene državljanom. Nasprotno vlogam gospodinjstev so se vloge nefinančnih družb v prvih štirih mesecih letos zmanjšale, kar pa je običajno za ta del leta. Podjetja namreč izplačujejo dividende svojim lastnikom, nekatera poplačujejo posojila, hkrati pa se v pomladanskih mesecih povečajo tudi stroški dela zaradi izplačil regresov zaposlenim za letni dopust. Medletna rast vlog nefinančnih družb se je opazno upočasnila in rahlo zaostaja za evrskim povprečjem. Ob nadaljnjem zmanjševanju depozitnih obrestnih mer so varčevalci precej manj motivirani za vezavo prihrankov, zato se ročnost vlog ni bistveno spremenila. Glavnino vseh vlog tako še naprej predstavljajo vloge na vpogled.

Posojila nebančnemu sektorju so se letos do aprila povečala bolj kot lani, medletno za 7,4 % (v evrskem območju za 2,5 %), in predstavljajo vse večji delež bančnih naložb. Glavni prispevek k rasti so ustvarila gospodinjstva, predvsem zaradi stanovanjskih in potrošniških posojil, medtem ko so posojila nefinančnim družbam (NFD) stagnirala. Pomemben, a enkraten vpliv je imelo tudi kreditiranje ene lizinške družbe septembra lani. Posojila tujcem se po lanskem zmanjševanju znova povečujejo, marca pa je izstopal prispevek posojil državi. V strukturi naložb bank se zmanjšujejo likvidna sredstva, ki jih nadomeščajo donosnejši dolžniški vrednostni papirji, ki jih banke večinoma nameravajo držati do zapadlosti.

Posojila NFD so se v prvih štirih mesecih letos rahlo povečala, a medletno ostala skoraj nespremenjena, z rastjo pod evrskim povprečjem. Negotove razmere in večje zanašanje podjetij na alternativne vire financiranja se odraža v skromni rasti posojil. V večini dejavnosti se posojila niso bistveno povečala, v nekaterih so se celo zmanjšala. V predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo tretjino vseh posojil, so se od leta 2019 povečala za manj kot 20 %, v gradbeništvu in trgovini še manj. Z višjo ravnjo posojil še naprej izstopajo dejavnosti oskrbe z energenti, vendar se po letu 2022 zmanjšujejo. Glede na velikost družb so se v preteklem letu povečala posojila mikro družbam, medtem ko so pri majhnih, srednjih in velikih družbah stagnirala ali rahlo upadla. Glede na namen so se najbolj povečala posojila za obratna sredstva, medtem ko so se posojila za gradnje zmanjšala. Skupna rast posojil NFD je od konca leta 2019 znašala 11 %.

Gospodinjstva ostajajo ključni dejavnik rasti posojil nebančnemu sektorju. V prvih štirih mesecih leta so se povečala tako stanovanjska kot potrošniška posojila. Posojila gospodinjstvom so se medletno povečala za 6,5 %, kar je precej več kot v evrskem območju (1,7 %). Kreditiranje gospodinjstev je bilo, poleg relativno ugodnih gospodarskih razmer z visoko zaposlenostjo in realno rastjo plač, pomembno povezano tudi z ravnjo in dinamiko obrestnih mer. Od začetka julija leta 2023, ko veljajo spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov, se nadaljuje povečano kreditiranje s potrošniškimi posojili, čeprav se je njihova medletna rast letos do aprila zniževala. Skoraj vsa novoodobrena potrošniška posojila so sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami, ki so se do aprila letos znižale na 5,9 %, raven precej nižjo od tiste v evrskem območju.  Če v Sloveniji ostaja delež stanovanjskih posojil v BDP precej manjši od povprečja evrskega območja, se je delež potrošniških posojil v BDP v zadnjih dveh letih spet povečal in bil podoben tistemu v evrskem območju. Nižje obrestne mere so spodbudile tudi rast stanovanjskih posojil, ki so dosegla najvišji mesečni obseg po letu 2022, z medletno rastjo 5,3 %. Skupno so se posojila gospodinjstvom od decembra 2019 do aprila letos povečala za dobrih 27 %, stanovanjska za 33 %, potrošniška pa za 19 %.

Kakovost bančnih naložb ostaja stabilna, z manjšimi poslabšanji v določenih delih portfelja. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) v celotnem portfelju bank se je aprila ohranil pri 1,0 %, pri čemer se je pri NFD povečal na 2,0 %, predvsem zaradi posojil družbam iz dejavnosti proizvodnje kovin znotraj skupine predelovalnih dejavnosti. Povečanje je bilo opazno tudi pri strokovnih, poslovnih in tehničnih storitvah ter pri obrtnikih. Obseg nedonosnih potrošniških posojil se je povečal, a je njihov delež ob hitri rasti obsega potrošniških posojil ostal stabilen, medtem ko se je pri stanovanjskih posojilih zmanjšal.

Struktura portfelja po skupinah kreditnega tveganja ostaja stabilna, z nekaterimi manjšimi spremembami, pokritost z oslabitvami in rezervacijami pa stabilna. Delež S2 se je do aprila zmanjšal na 5,0 %, a ostaja nad povprečjem zadnjih dveh let. Lansko povečanje je izviralo iz NFD, predvsem v predelovalnih dejavnostih pri družbah iz dejavnosti proizvodnje kovin. Delež S2 pri NFD se je do aprila zmanjšal na 8,7 %, a ostaja povečan. Zmanjšanja so bila opazna tudi v trgovini ter strokovnih, poslovnih in tehničnih storitvah. K zmanjšanju S2 na ravni celotnega portfelja so prispevala tudi stanovanjska in potrošniška posojila, čeprav je delež pri slednjih še vedno blizu najvišjih ravni. Pokritost NPE se je do aprila rahlo znižala, a ostaja visoka, pokritost donosnega dela portfelja pa stabilna.

Banke so do aprila zaradi zmanjšanja neto obrestnih prihodkov ustvarile manj neto in bruto dohodka kot lani v enakem obdobju, znižanje pa je bilo ob nižjih obrestnih merah pričakovano. Bruto dohodek v slovenskem bančnem sistemu se je medletno zmanjšal za slabih sedem, neto dohodek pa za petnajst odstotkov. Obenem naj poudarimo, da neto obrestni prihodki pri bankah še vedno dosegajo visoke vrednosti predvsem v primerjavi z leti pred zviševanjem obrestnih mer. Obenem so banke lani in predlani dosegle izrazito nadpovprečne neto obrestne prihodke oz. bruto in neto dohodek. K zmanjšanju neto obrestnih prihodkov so prispevali predvsem cenovni učinki na aktivi. Rast neobrestnih prihodkov je pozitivna, ti so se povečali za slabo desetino. Rast operativnih stroškov bank se je letos izrazito umirila, k čemur je prispeval bazni učinek razmejevanja davka na bilančno vsoto, ki so ga banke prvič upoštevale v januarju 2024. Znižala se je tudi rast stroškov dela.

Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih leta za nekoliko manj kot petino zaostajal za lanskim v enakem obdobju. Letošnje zmanjšanje dobička  (- 18,6 %) je predvsem posledica zmanjšanja neto dohodka, nekoliko pa se je povečal tudi obseg neto oslabitev in rezervacij, ki ostaja nizek in je predstavljal manj kot 4 % ustvarjenega bruto dohodka bank. Dobičkonosnost bank na kapital pred obdavčitvijo je do aprila z vrednostjo 13,8 % zaostajala za lansko v enakem obdobju (18,7 %) oziroma tisto v letu 2024 (18,9 %). 

Kapitalski položaj slovenskega bančnega sistema ostaja soliden. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je konec leta 2024 dosegel 19,8 %, količnik CET1 pa 17,6 %. Ocena za leto 2025 kaže še vedno ugodno gibanje kapitalske ustreznosti na ravni bančnega sistema.

Likvidnost bančnega sistema je ostala dobra, čeprav so se indikatorji likvidnosti nekoliko poslabšali. Zmanjšanje sredstev na računih pri centralni banki je pomembno prispevalo k rahlemu poslabšanju vrednosti količnika likvidnostnega kritja, ki je aprila znašal 313 % in ostal visoko nad minimalno regulatorno zahtevo. To pomeni, da se je na ravni bančnega sistema ohranila visoka sposobnost pokrivanja neto likvidnostih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju. Prav tako so banke ohranile razmeroma visoko sposobnost financiranja obveznosti tudi v daljšem, enoletnem obdobju, čeprav se je količnik neto stabilnega financiranja rahlo poslabšal. Z usmerjanjem sredstev z računov pri centralni banki v nakup dolžniških vrednostnih papirjev se je nadaljevalo spreminjanje strukture likvidnosti v smeri krepitve sekundarne likvidnosti.

1Makroekonomsko okolje

Svetovno gospodarstvo se v letošnjem letu sooča z izrazito negotovostjo v mednarodnem okolju, ki izhaja iz globalnih trgovinskih in geopolitičnih napetosti. ZDA so uvedle carinske ukrepe, na katere so trgovinske partnerice odgovorile s povračilnimi ukrepi. Med pogajanji je bil sprejet 90-dnevni moratorij na uvedbo novih carin med ZDA in njenimi trgovinskimi partnericami za obdobje od aprila do julija 2025. Spremembe predstavljajo negativni šok za rast svetovnega gospodarstva predvsem zaradi  nepredvidljivosti, ki otežuje oblikovanje predpostavk, na katerih temeljijo napovedi institucij. Svetovna gospodarska rast (brez evrskega območja) naj bi letos dosegla 3,1 %, se v naslednjem letu upočasnila na 2,9 %, v letu 2027 pa okrepila na 3,2 %.[1] Zadnji napovedi za leti 2025 in 2026 sta od decembrskih nižji za 0,4 odstotne točke. Znižanja odražajo neposredne učinke novih trgovinskih ukrepov ter njihove posredne vplive preko povezanosti v mednarodni trgovini in povečane negotovosti. Zaostrovanje trgovinske vojne in naraščajoča negotovost glede prihodnje trgovinske politike lahko dodatno zmanjšata kratkoročno gospodarsko rast. Hkrati pa oslabljene rezerve v fiskalni politiki zmanjšujejo odpornost na morebitne prihodnje pretrese.

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v prvem četrtletju okrepila, ob povečani svetovni trgovinski negotovosti pa naj bi bila v drugem četrtletju skromnejša. BDP je bil glede na prejšnje četrtletje večji za 0,6 %, medletno pa za 1,5 %.[2] Kazalniki zaupanja z izjemo storitvenih dejavnosti ostajajo v območju krčenja. Kazalnik PMI v storitvenih dejavnostih je maja prešel iz območja rasti v območje krčenja, medtem ko je PMI v predelovalnih dejavnostih ostal v območju krčenja. Sestavljeni kazalnik PMI ostaja v območju rasti. Inflacija (HICP) je v prvem četrtletju in aprila ostala nad ciljno vrednostjo 2 %, maja pa se je znižala na 1,9 %. Umirjanje inflacije naj bi potekalo hitreje od marčevskih pričakovanj. To bo zlasti posledica učinka nižjih cen energentov in apreciacije evra, ki je prevladal nad višjimi cenami prehrambnih surovin. Po zadnjih napovedih naj bi rast evrskega BDP letos dosegla 0,9 % oziroma za 0,2 odstotne točke manj glede na decembrsko napoved.[3] Znižanje je posledica višjih carin in povečane negotovosti, ki izhaja iz sprememb trgovinske politike ZDA ter nepredvidljivosti končne konfiguracije carin. Kljub izzivom naj bi se rast v evrskem območju leta 2026 povečala na 1,1 %, k čemur bosta prispevala nadaljnja rast potrošnje in okrevanje naložb.[4]

Aktivnost domačega gospodarstva je v prvem četrtletju upadla, kar predstavlja slabše izhodišče za letošnjo rast BDP. Ta se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zmanjšal za 0,7 %. Največji negativni prispevek je bil s strani neto izvoza in investicij. Rahlo pozitivni prispevek je bil s strani zasebne potrošnje in državne potrošnje. Razpoloženje v gospodarstvu se je do maja rahlo izboljšalo, a kazalnik gospodarske klime ostaja v negativnem območju. V predelovalnih dejavnostih razpoloženje ostaja negativno, prav tako med potrošniki, kjer pa se je kljub tradicionalno nizki ravni maja nekoliko izboljšalo. V gradbeništvu se je rahlo poslabšalo, v trgovini na drobno pa bolj opazno, kar je posledica negotovih gospodarskih razmer. V storitvenih dejavnostih je razpoloženje ostalo pozitivno in se je še dodatno izboljšalo. Skupna inflacija je maja znašala 1,9 %. Največ je k njej prispevalo gibanje cen storitev, prispevek energentov pa je bil negativen. Osnovna inflacija[5] je znašala 2,3 %. Trg dela kljub znakom umirjanja ostaja tesen. Po značilnem zmanjšanju delovno aktivnih ob koncu leta, se njihovo število letos spet povečuje, vendar ostaja medletno manjše. Zmanjšuje se registrirana brezposelnost.

Razmere za domačo gospodarsko rast bodo v preostanku leta negotove. Negotovosti izhajajo iz zunanjega okolja prek geopolitičnih napetosti in mednarodnih trgovinskih konfliktov, kot tudi iz domačega okolja prek neugodnih strukturnih trendov (nižja rast produktivnosti dela). Naša napoved gospodarske rasti je za letos z 1,3 % za 0,9 odstotne točke nižja od decembrske, z 2,4 % je prav tako nižja za leto 2026, z 2,4 % pa nespremenjena za leto 2027.[6] Napovedi temeljijo na pričakovanem postopnem izboljšanju razmer v mednarodnem okolju in ugodnih dejavnikih v domačem okolju.

2Viri financiranja bank

Med viri financiranja so vloge nebančnega sektorja ostale najpomembnejši in stabilen vir financiranja slovenskih bank. Po nekajletnem upočasnjevanju rasti vlog nebančnega sektorja se je ta od konca lanskega leta postopno zviševala in aprila letos znašala 3,5 % medletno. K povečanju obsega vlog nebančnega sektorja so letos do aprila prispevale predvsem višje vloge gospodinjstev, medtem ko so se vloge nefinančnih družb zmanjšale. Ker imajo banke velik obseg vlog nebančnega sektorja in velik obseg likvidnih sredstev, ki jih lahko usmerijo v naložbe, nimajo potreb po povečevanju ostalih virov financiranja, katerih deleži v bilančni vsoti ostajajo majhni. Ena izmed bank je sicer nekoliko povečala obveznosti iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala z namenom izpolnitve zahtev MREL in ne zaradi potreb po dodatnih virih. Čeprav je porast izdanih dolžniških vrednostnih papirjev zaradi omenjenega razloga prisoten že zadnjih nekaj let, pa njihov delež v bilančni vsoti ostaja razmeroma majhen.

Povečanje vlog gospodinjstev je bilo letos do aprila z 224 mio EUR višje kot v enakem obdobju predhodnih dveh let. Mesečni prilivi vlog gospodinjstev so bili od konca lanskega leta solidni, z izjemo opaznega marčevskega odliva, ko so nekatera gospodinjstva del svojih prihrankov usmerila v nakup izdane državne obveznice namenjene predvsem državljanom. Odliv je, podobno kot ob prvi izdaji tovrstne obveznice februarja 2024, znašal manj kot odstotek vseh vlog gospodinjstev. Slednje še naprej predstavljajo polovico bilančne vsote, kar je najvišji delež med državami evrskega območja. Medletna rast vlog gospodinjstev, ki je bila lani razmeroma skromna, se je letos do aprila zvišala na 4,2 % in presegla evrsko povprečje. Tudi ostali spomladanski meseci bodo predvidoma ugodni za krepitev vlog gospodinjstev v bankah zaradi obdobja izplačila regresov za letni dopust.

Vloge nefinančnih družb so se letos do aprila na ravni bančnega sistema zmanjšale za 136 mio EUR, kar je manj kot lani v enakem obdobju. Odlivi vlog nefinančnih družb so običajni za prvo polovico leta, saj podjetja izplačujejo dividende svojim lastnikom, poplačujejo dospela posojila, višji pa so tudi izdatki za tekoče poslovanje zaradi izplačil letnih regresov zaposlenim. Hkrati ostajajo podjetja zaradi precejšnjih geopolitičnih in gospodarskih negotovosti previdna pri najemanju novih posojil, zato tista z večjimi prihranki morebitne investicije financirajo tudi s prihranki, ki jih imajo pri bankah. Medletna rast vlog nefinančnih družb, ki se je lani močno upočasnila, se je letos do aprila sicer zvišala na 2,7 %, vendar je to manj kot tretjina povprečne rasti v predhodnih petih letih. Kljub skromnejši rasti vloge nefinančnih družb s skoraj petino bilančne vsote bančnega sistema ostajajo pomemben vir financiranja slovenskih bank.

Ob nadaljnjem zmanjševanju depozitnih obrestnih mer se varčevalci manj odločajo za vezavo prihrankov, zato vloge na vpogled še naprej predstavljajo glavnino vseh vlog nebančnega sektorja. Gospodinjstva, ki se za vezavo kljub znižanim obrestnim meram vseeno odločijo, vežejo svoje prihranke predvsem za obdobje, ki je krajše od enega leta. Tovrstna vezava prihrankov je značilna tudi pri nefinančnih družbah, saj jim omogoča hitrejši dostop do sredstev, če bi jih potrebovale za svoje poslovanje. Delež vlog na vpogled se v zadnjem polletnem obdobju bistveno ne spreminja in znaša 79 % vseh vlog nebančnega sektorja.

3Naložbe bank

Posojila nebančnemu sektorju so se letos do aprila povečala bolj kot v enakem obdobju lani. Večja so bila tudi medletno, za 7,4 % (v evrskem območju za 2,5 %) in predstavljajo vse večji delež med vsemi naložbami bank. Večino letošnjega povečanja sta predstavljali v deležu vseh posojil največji skupini komitentov, gospodinjstva in NFD, precej različen pa je bil njun prispevek v medletni primerjavi. Medtem ko so posojila gospodinjstvom k skupni rasti prispevala 3 o.t., je bil prispevek posojil NFD ničen oziroma so ta stagnirala na ravni lanskega aprila. Pri gospodinjstvih so še naprej osrednjo vlogo imela stanovanjska in potrošniška posojila, z večjim medletnim prispevkom prvih. Prav toliko kot gospodinjstva so k rasti prispevala posojila drugim finančnim institucijam (DFI), vendar gre za enkraten učinek kreditiranja lizinške družbe, ki bo septembra letos izzvenel. Potem ko so se lani večino leta posojila tujcem zmanjševala, se je letos pomen te skupine komitentov povečal, saj se posojila neprekinjeno povečujejo od novembra lani, prav tako pa je pozitiven njihov prispevek k medletni rasti. Vidnejši je bil tudi prispevek posojil državi zaradi enkratnega povečanja v marcu letos. V strukturi naložb bank se v zadnjem letu pomembno spreminjata deleža vrednostnih papirjev in likvidnih sredstev.[7] Prvi so se tako v zadnjem letu kot tudi letos do aprila povečali bolj kot posojila nebančnemu sektorju, medtem ko so se v podobnem obsegu zmanjšala likvidna sredstva. S tem so banke precej nizko obrestovanih likvidnih sredstev pretvorile v bolj donosne dolžniške vrednostne papirje, pri čemer nameravajo večino držati do zapadlosti.

Posojila NFD so se v prvih štirih letošnjih mesecih povečala, vendar so medletno stagnirala. Obseg posojil je bil glede na lanski april večji le za 0,1 %, s čimer je rast ostala pod evrskim povprečjem, kjer se je okrepila na 2,5 %. Zelo negotove gospodarske razmere in v preteklih letih vse večje zanašanje gospodarskih družb na druge vire financiranja se pomembno odraža v gibanju posojil NFD pri bankah. V nekaterih dejavnostih se je obseg posojil v preteklih petih letih le zmerno povečal, v mnogih pa bil manjši in brez znakov obrata negativnega trenda. Glede na konec leta 2019 se je obseg posojil predelovalnim dejavnostim, ki predstavljajo približno tretjino in s tem največji delež vseh posojil NFD, povečal za manj kot 20 %. Še precej manj se je povečal v drugi po posojilih največji dejavnosti (gradbeništvu), medtem ko je bil v tretji (trgovini) opazno manjši. Še naprej izstopa precej višja raven posojil družbam v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom (oziroma dejavnostih oskrbe z energenti), vendar se od umiritve energetske krize po letu 2022 tudi ta v zadnjih letih postopoma zmanjšuje. Skupno so se posojila NFD od decembra 2019 do aprila 2025 nominalno povečala le za dobrih 11 % oziroma za 2,1 % na leto, medtem ko so se realno v tem obdobju zmanjšala za 10 % oziroma za 1,9 % na leto. Medtem se je BDP v obdobju od zadnjega četrtletja leta 2019 do prvega četrtletja letos realno povečal za 9,3 % oziroma za 1,7 % na leto.

Glede na velikost družb, namen posojila in ročnost so bile spremembe obsega posojil v preteklem letu raznolike, obrestne mere za posojila NFD pa so se še naprej zmerno zniževale. Obseg posojil srednjim, majhnim in mikro družbam je stagniral, pri čemer so močno izstopale mikro družbe, pri katerih se je opazno povečal, medtem ko se je pri majhnih in srednjih zmanjšal. Prav tako je stagniral pri velikih družbah, ki predstavljajo skoraj polovico vseh posojil NFD. Pri teh je bil glede na konec leta 2019 večji za manj kot 3 %. Glede na namen so se v preteklem letu najbolj povečala posojila za obratna sredstva, najbolj pa zmanjšala posojila za gradnje. Po ročnosti so izstopala kratkoročna posojila, saj se je močno povečal obseg posojil z ročnostmi do 6 mesecev, vendar ta predstavljajo le majhen delež med vsemi posojili NFD. Obrestne mere za novoodobrena posojila NFD s spremenljivim obrestovanjem, ki v deležu vseh novoodobrenih posojil prevladujejo, so letos nadaljevale zmeren trend zniževanja in se do aprila gibale rahlo nad 4 %. Medtem so fiksne obrestne mere ob rahlem trendu zniževanja ohranile veliko volatilnost in se še naprej gibale v razponu med 4 % in 6 %. Predvsem spremenljive so se v zadnjih mesecih gibale blizu obrestnih mer v evrskem območju.

Kreditiranje gospodinjstev še naprej predstavlja najpomembnejši segment rasti posojil nebančnemu sektorju. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je povečeval tako mesečni obseg novoodobrenih poslov s stanovanjskimi kot tudi s potrošniškimi posojili, obe vrsti posojil pa sta v preteklih mesecih v podobni meri prispevali k medletni rasti posojil nebančnemu sektorju. Gospodinjstva so poleg DFI predstavljala največji prispevek posamezne skupine komitentov. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je do aprila okrepila na 6,5 % in še naprej močno presegala evrsko povprečje (1,7 %). Kreditiranje gospodinjstev je bilo, poleg relativno ugodnih gospodarskih razmer z visoko zaposlenostjo in realno rastjo plač, pomembno povezano tudi z ravnjo in dinamiko obrestnih mer. Večji mesečni obseg novoodobrenih potrošniških posojil, ki se hkrati še povečuje, je opazen od začetka julija 2023, ko veljajo spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov. S tem je povezana tudi dinamika medletne rasti stanja teh posojil, ki se je z najvišje ravni junija lani (16,8 %), do aprila letos znižala na 11,9 % in še naprej močno presegala evrsko povprečje (4,0 %). Skoraj vsa novoodobrena potrošniška posojila so sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami, ki so se do aprila letos znižale na 5,9 %, raven precej nižjo od tiste v evrskem območju. Nižje obrestne mere so spodbudile tudi rast stanovanjskih posojil, saj so novoodobreni posli aprila dosegli največji mesečni obseg po letu 2022, medletna rast stanovanjskih posojil pa se je okrepila na 5,3 % in bila znatno višja kot evrskem območju (1,7 %). Fiksne obrestne mere za novoodobrena stanovanjska posojila, ki močno prevladujejo glede na spremenljive, so se do aprila znižale na 2,9 %. Skupno so se posojila gospodinjstvom od decembra 2019 do aprila letos nominalno povečala za dobrih 27 %, stanovanjska za 33 %, potrošniška pa za 19 %. Če v Sloveniji ostaja delež stanovanjskih posojil v BDP precej manjši od povprečja evrskega območja, se je delež potrošniških posojil v BDP v zadnjih dveh letih spet povečal in bil podoben tistemu v evrskem območju.

4Kakovost naložb bank

Naložbe bank v povprečju ohranjajo podobno kakovost kot ob koncu lanskega leta s poslabšanjem v določenih delih portfelja. Delež NPE v celotnem portfelju bank se je aprila ohranil pri 1,0 %, brez bistvenih sprememb pa je bil tudi v večini večjih delov portfelja. Najvidnejše je bilo povečanje pri NFD, kjer se je po stabilnem letu 2024, ko se je gibal med 1,7 % in 1,8 %, marca letos povečal na 2,0 %, kolikor je znašal tudi aprila. Povečanje je izhajalo predvsem iz predelovalnih dejavnosti, pri katerih se je delež NPE že lani v drugi polovici leta začel rahlo povečevati. Marca se je ob prehodu posojil med NPE pri določenih družbah iz dejavnosti proizvodnje kovin z 2,7 % delež povečal na najvišjo raven po decembru 2019, vendar aprila že rahlo upadel (na 2,5 %). Pri ostalih, po izpostavljenosti manjših skupinah dejavnosti, so izstopale strokovne, poslovne in tehnične storitve, pri katerih se je delež NPE aprila povečal na 3,7 %, kar je bilo deloma tudi povezano z družbami iz dejavnosti proizvodnje kovin. Med skupinami komitentov še naprej po največjih deležih, ki se tudi zmerno povečujejo, izstopajo obrtniki.[8] Prav tako se povečuje obseg nedonosnih potrošniških posojil, vendar ob hitrem povečevanju celotnega obsega te vrste posojil njihov delež s 3,1 % ostaja stabilen. Pri stanovanjskih posojilih se je delež od konca lanskega leta zmanjšal na 0,9 %.

Struktura portfelja po skupinah kreditnega tveganja ostaja stabilna, spremembe v posameznih delih portfelja pa niso enoznačne. Po povečanju deleža S2 na ravni celotnega portfelja v zadnjem četrtletju lani, decembra s 5,4 % na najvišjo raven po letu 2022, se je ta do aprila letos zmanjšal na 5,0 %, a ostal nad povprečjem preteklih dveh let. Lansko povečanje je izhajalo iz NFD ob povečevanju deleža v predelovalnih dejavnostih. Povezano je bilo s posojili družbam iz dejavnosti proizvodnje kovin, ki so bila nato marca prerazvrščena med NPE. Do aprila letos se je delež S2 pri NFD postopoma zmanjševal, vendar z 8,7 % ostal nad povprečno ravnjo preteklih dveh let, v predelovalnih dejavnostih pa blizu najvišje ravni po letu 2021. Od ostalih po izpostavljenosti pomembnejših skupinah dejavnosti se je delež S2 opazneje zmanjšal v trgovini ter strokovnih, poslovnih in tehničnih storitvah. K zmanjševanju deleža S2 na ravni celotnega portfelja je letos do aprila pomembno prispevalo zmanjševanje deležev pri stanovanjskih in potrošniških posojilih. Pri drugih se je sicer ob hitri rasti potrošniškega kreditiranja v preteklih letih delež povečeval in bil aprila še vedno blizu najvišje ravni.

Število novih stečajnih postopkov NFD se je v prvih štirih mesecih medletno povečalo za 3,8 %. Kljub porastu je izpostavljenost bank do NFD v stečaju ostala nizka, le 0,5 % skupne izpostavljenosti do NFD. Sicer se težave v poslovanju družb v stečaju že pred sprožitvijo stečajnega postopka odrazijo v povečani verjetnosti neplačila in jih banke praviloma uvrstijo med neplačnike že pred sprožitvijo stečajnega postopka.

Pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami se je letos do aprila rahlo zmanjšala, vendar ostala velika, pokritost donosnih izpostavljenosti pa je ostala nespremenjena. Pokritost NPE je januarja letos z 62,1 % dosegla doslej največji delež, do aprila pa se nekoliko zmanjšala, na 59,9 %. Po skupinah komitentov so bile spremembe preteklih mesecev raznolike, z vidnim zmanjšanjem pri NFD, zmernejšim zmanjšanjem pri obrtnikih in nekoliko večjim povečanjem pri tujcih. Medtem se je pri prebivalstvu gibala na podobnih ravneh, pri čemer je pri potrošniških posojilih po trendu povečevanja v zadnjih nekaj letih ostala blizu največjih vrednosti, pri stanovanjskih posojilih pa se je od sredine lanskega leta zmanjševala.

Pokritost donosnega dela portfelja je decembra z 0,45 % dosegla največji delež v zadnjih treh letih, kjer se je ohranila tudi aprila. To je še vedno predstavljalo precej manjšo pokritost kot med pandemijo in pred njenim začetkom, ko je ta presegala 0,50 %. Tudi v donosnem delu portfelja je bila dinamika sprememb pokritosti po skupinah komitentov raznolika. Potem, ko se je pri NFD v povprečju zmanjševala vse od obdobja pandemije, na najmanjšo oktobra lani (0,44 %), se je do aprila letos zaradi predelovalnih dejavnosti opazno povečala, na 0,64 %. Pri prebivalstvu se je v preteklih letih, predvsem zaradi hitrejšega povečevanja pri potrošniških posojilih, povečevala, vendar v zadnjih mesecih stagnirala, aprila pri 0,80 %.

Pokritost donosnih izpostavljenosti odraža spremembe v deležu skupine S2 in stopnji njene pokritosti z oslabitvami in rezervacijami. Pokritost skupine S2 na ravni celotnega portfelja se je od septembra lani opazneje povečala, do aprila letos na 5,4 %, predvsem zaradi skoka v pokritosti pri NFD, ki se je v tem obdobju povečala za 1,9 o.t. na 4,6 %. Medtem se je pri posojilih prebivalstvu pokritost S2 povečala predvsem pri potrošniških posojilih, kjer je aprila z 8,6 % dosegla največjo pokritost po obdobju pandemije.

Skupna pokritost z oslabitvami in rezervacijami ter zavarovanji se še naprej znižuje, z največjim vplivom zniževanja zavarovanj pri potrošniških posojilih. Pokritost donosnih izpostavljenosti z oslabitvami in zavarovanji je na ravni portfelja znašala 28,1 %. Zaradi visokih zahtev pri zavarovanju stanovanjskih posojil dosega skupna pokritost na tem segmentu 88 %, znižanje pokritosti v zadnjih letih pa je neprimerno manjše kot pri potrošniških posojil, kjer se ob naraščanju oslabitev močno zmanjšujeta tako obseg kot pokritost z zavarovanji (slika v prilogi).

5Ustvarjanje dohodka bank

Ustvarjen dohodek slovenskega bančnega sistema v prvih štirih mesecih letos, ob zniževanju ravni obrestnih mer, pričakovano zaostaja za lanskimi nadpovprečnimi vrednostmi. Tveganje ustvarjanja dohodka, kljub njegovemu zmanjšanju, zaenkrat ostaja nizko. Banke še vedno dosegajo nadpovprečno visoko neto obrestno maržo in ustvarjajo razmeroma visok dohodek. Do aprila so ustvarile okrog 0,7 milijarde EUR bruto dohodka, kar je bilo še vedno primerljivo z nadpovprečno visokim dohodkom v letu 2023, in krepko nad vrednostjo v predhodnih letih. Bruto dohodek bank se je do aprila zmanjšal za 6,9 %, neto dohodek pa za 15,0 %. Na letni ravni bi ustvarjen bruto dohodek tako še vedno presegal 2 mrd EUR.

Neto obrestni prihodki so se letos zmanjšali za 12,5 %, njihov upad je bil v zadnjih treh mesecih stabilen, zaostajanje se ni povečevalo. Povprečni razmik med obrestnimi merami za naložbe in obveznosti bank se je v zadnjem letu že občutno zmanjšal. Zmanjšanje neto obrestnih prihodkov sicer izvira iz prevladujočih cenovnih učinkov aktivne strani bilanc bank. Količinski učinki naložbene strani so bili zmerno pozitivni. Znašali so dobro četrtino vseh (negativnih) učinkov na aktivi, pri čemer so ti izvirali tako iz posojil kot vrednostnih papirjev. Na strani obveznosti so pozitivni cenovni učinki nekoliko prevladovali nad količinskimi. Pozitivni cenovni učinki so bili prisotni tako pri vlogah nebančnega sektorja kot pri grosističnem financiranju, pri slednjem močnejši. Neto obrestna marža, izračunana za zadnje enoletno obdobje, je aprila znašala 2,92 %, marža iz trimesečnih obdobij pa se je znižala na 2,67 %. Slednja se znižuje vse od vrha v decembru 2023, ko je presegala 3,3 %. Neto obrestna marža še vedno močno presega vrednosti, dosežene v preteklih dveh desetletjih. Neto obrestni prihodki se bodo zaradi nižjih ravni obrestnih mer zniževali tudi v drugem polletju letošnjega leta.

Neto neobrestni prihodki bank so se letos medletno povečali za desetino, rast neto opravnin ostaja stabilna. Neto neobrestni prihodki so se letos povečali za 9,2 %, rast neto opravnin je s 6,6 % ostala razmeroma solidna, ob zniževanju obrestnih mer dajejo banke poudarek ustrezni višini najbolj stabilnega dela neobrestnih prihodkov. Vrednost neto opravninske marže ostaja stabilna, ohranja se na 0,79 %. Prihodki iz prejetih dividend so do aprila še zaostajali za lanskimi, vendar se  običajno okrepijo v poletnih mesecih, iz ostalih vrst neto neobrestnih prihodkov pa so banke realizirale nekoliko višje prihodke kot lani.

Rast operativnih stroškov se je letos pričakovano znižala, saj je bazni učinek vračunavanja stroškov zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto izzvenel. Rast stroškov dela se je do aprila znižala in medletno znašala le 2,6 % (decembra lani 12,1 %). Delež operativnih stroškov v bruto dohodku (CIR oz. Cost-to-Income ratio) (52,8 %) presega lanskega v enakem obdobju (48,3 %). V prvih mesecih leta je sicer zaradi prikaza celoletnega obsega vplačil v jamstveno shemo in reševalni sklad že na začetku leta to razmerje višje in se skozi leto postopoma zmanjšuje. Kljub temu pa lahko ob nadaljevanju zmanjševanja dohodka pričakujemo, da bo vrednost v letošnjem letu presegala vrednosti v predhodnih dveh letih in bo spet nekoliko bližje vrednostim dolgoročnega povprečja.

V prihodnjih mesecih pričakujemo nadaljnje zaostajanje neto obrestnih prihodkov za lanskimi in razmeroma stabilne ostale kategorije ustvarjanja dohodka. Neto obrestna marža se bo v primerjavi s predhodnima dvema letoma še znižala, vendar naj bi še vedno presegala dolgoročno povprečje.  Letošnje ravni obrestnih mer so, ob nadaljevanju procesa zniževanja le teh s strani ECB in na finančnih trgih, pomembno zaostajale za lanskimi, tako bo tudi v drugem polletju leta. Obenem se postopoma pričakuje ustavitev zniževanja obrestnih mer ECB oziroma upočasnitev zniževanja obrestnih mer na finančnih trgih. Podobno kot se je zviševanje obrestnih mer v prejšnjih letih odražalo v razmeroma hitrem povečevanju (neto) obrestnih prihodkov poteka sedaj proces v obratni smeri.[9] Po podatkih do aprila bi neto obrestni prihodki na letni ravni še vedno skoraj dosegali predlanske (-2,5 %), ko so bili ti npr. v primerjavi z lanskimi rekordnimi nižji za okrog desetino, neto obrestna marža pa je bila nekoliko pod tremi odstotki. V ugodni strukturi financiranja bank izrazito prevladujejo (vpogledne) vloge.[10] Posledično banke zaradi še vedno visoke razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami še vedno poslujejo z razmeroma visoko neto obrestno maržo. Obenem opozarjamo, da se bo pritisk na nižanje obrestnih prihodkov ob morebitnem dodatnem znižanju obrestnih mer povečal, kar bi poslabšalo rezultate predvsem v naslednjem letu. V zadnjem obdobju (lani in letos) banke prehajajo iz najbolj likvidnih naložb (terjatev do ECB) v višje obrestovane vrednostne papirje, zato je upad obrestnih prihodkov manjši kot bi bil sicer. Obenem se banke ceneje financirajo tudi na grosističnih trgih, s prilagajanjem obrestnih mer pri vlogah nebančnega sektorja (znižanje obrestnih mer za vloge daljših ročnosti) pa so začele kmalu po prvih znižanjih ključnih obrestnih mer ECB. Ostale komponente dohodka ostajajo razmeroma stabilne. Na rast skupnih neobrestnih prihodkov v zadnjih letih pozitivno vplivajo prihodki iz prejetih dividend, neto opravnine pa dosegajo v splošnem stabilne vrednosti, obenem se je letos znižala tudi rast operativnih stroškov.

6Kapitalska ustreznost, dobičkonosnost in likvidnost bank

Solventnost slovenskega bančnega sistema je bila konec leta 2024 solidna, enako pa kažejo tudi ocene za letos. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani podlagi je konec leta 2024[11] dosegel 19,8 %, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) pa 17,6 %. Po zadnjih razpoložljivih podatkih za evrsko območje (EO) iz tretjega četrtletja 2024 je količnik skupne kapitalske ustreznosti zdrsnil pod povprečje EO, količnik CET1 pa ostaja nad njim. K rasti količnikov kapitalske ustreznosti v zadnjem četrtletju lanskega leta v slovenskem bančnem sistemu je najbolj prispevala rast regulatornega kapitala (+352 mio EUR oz. 5,2 % v zadnjem četrtletju), saj so banke ob preudarnem ravnanju del svojih dobičkov iz leta 2024 že ob koncu leta 2024 dodelile med zadržane dobičke in s tem dodatno okrepile regulatorni kapital. S tem ravnanjem so povečale svoj CET1 (365 mio EUR oz. +6,1 % v zadnjem četrtletju leta), s tem pa na ravni bančnega sistema izboljšale tudi kakovostno strukturo regulatornega kapitala. Rast skupne tveganju prilagojene izpostavljenosti (TPI) pa je imela zaviralni učinek na rast kapitalskih količnikov, ki je bila še posebej izrazita v zadnjem četrtletju leta 2024, ko je dosegla 4,8 % (+1,6 mrd EUR) rast. To je predstavljalo kar polovico celoletnega nominalnega povečanja skupne TPI (10,0 %; 3,6 mrd EUR). K rasti skupne TPI sta največ v zadnjem četrtletju lanskega leta prispevali rast TPI za operativna in kreditna tveganja. Dobra solventnost se je tako odrazila še v presežku nad opredeljenimi skupnimi kapitalskimi zahtevami[12], ki je ob koncu 2024 dosegel 5,9 odstotne točke, in s količnikom finančnega vzvoda, ki je dosegel 9,5 %.

Za letošnje leto gibanje kapitalske ustreznosti na ravni bančnega sistema še vedno ocenjujemo kot ugodno. Pričakujemo še nekaj dodatnega priliva med regulatorni kapital bank, ki svojih lanskih dobičkov še niso razporedile med zadržane dobičke ali rezerve. Ugodne trende za solventnost pričakujemo tudi na strani gibanja skupne TPI, ki se kaže v zadržani rasti izpostavljenosti kreditnim tveganjem zaradi tveganj iz makroekonomskega okolja in omejenega slabšanja kvalitete v kreditnem portfelju. Ocena količnika skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani podlagi za prvo četrtletje 2025 na ravni bančnega sistema je tako pri 19,9 %.

Med bankami so prisotne razlike v kapitalskem položaju in sposobnosti za absorpcijo nenadnih šokov iz zaostrenega makroekonomskega okolja. Kljub rasti odpornosti zaradi rasti regulatornega kapitala ostaja dobro upravljanje kapitalske ustreznosti na ravni posameznih bank zelo pomembno predvsem v daljšem časovnem obdobju. Dobro dobičkonosnost, s katero bi lahko vzdrževale ali celo krepile svojo prihodnjo kapitalsko ustreznost, bo bankam po trenutnih ocenah dolgoročno težko ohranjati, posledično pa tudi visoke količnike kapitalske ustreznosti.

Dobiček pred obdavčitvijo je v obdobju januar-april 2025 z 291,5 mio EUR za 18,6 % zaostajal za lanskim v enakem obdobju. K nižjemu dobičku je prispeval predvsem nižji dohodek zaradi zmanjšanja neto obrestnih prihodkov,[13] kot tudi nekoliko višje neto oblikovanje oslabitev in rezervacij, ki pa je glede na ustvarjen dohodek še vedno razmeroma nizko (le 3,8 %). Zaradi nižjega dobička je bila nižja tudi vrednost ROE, ki je na letni ravni znašala 13,8 % (lani 18,7 %). Dobiček v slovenskem bančnem sistemu se po dveh zaporednih letih izrazito nadpovprečnih vrednosti postopoma znižuje, pri čemer pričakujemo, da bo trend podoben tudi v prihodnjih mesecih.[14] Zaenkrat pričakujemo, da bodo vrednosti dobička še vedno nad tistimi pred zvišanjem obrestnih mer. Ob bolj neugodnih gospodarskih razmerah pa lahko pričakujemo tudi postopno povečanje, trenutno še zelo nizkega, obsega neto oslabitev in rezervacij.

Likvidnost bančnega sistema je ostala dobra, čeprav so se vrednosti indikatorjev likvidnosti nekoliko poslabšale. Zmanjšala se je vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR), vendar je s 313 % še vedno močno presegala minimalno regulatorno zahtevo. K poslabšanju vrednosti LCR je pomembno prispevalo zmanjšanje sredstev na računih pri centralni bank, s čemer se je likvidnostni blažilnik zmanjšal bolj kot neto likvidnostni odlivi. Vrednosti LCR so se zmanjšale pri več kot polovici bank, vendar pri večini bank presegajo vsaj dvakratnik minimalne regulatorne zahteve. To pomeni, da so banke ohranile razmeroma visoko sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju. Podobno velja za sposobnost financiranja obveznosti v daljšem, enoletnem obdobju, ki je ostala visoka, čeprav se je kazalnik neto stabilnega financiranja (NSFR) v prvem četrtletju zmanjšal na 165 %.

Banke so nadaljevale z usmerjanjem sredstev z računov pri centralni banki v nakup dolžniških vrednostnih papirjev, zato se je struktura likvidnosti spreminjala v smeri krepitve sekundarne likvidnosti. Primarna likvidnost se je tako letos do aprila zmanjšala za 1,3 mrd EUR, vendar s 14 % bilančne vsote še vedno precej presega dolgoletno povprečje. Hkrati se je z nakupi dolžniških vrednostnih papirjev, predvsem državnih, krepila sekundarna likvidnost, ki je znašala že več kot petino bilančne vsote. S prestrukturiranjem naložb si banke poskušajo zagotoviti boljše donose in s tem nadomestiti obrestne prihodke, ki so se zaradi zmanjšanja obrestnih mer mejnega depozita za vezavo likvidnih sredstev pri ECB, zmanjšali. Podobne spremembe strukture likvidnosti lahko pričakujemo tudi v prihodnje, še zlasti če se bo zmanjševanje ključnih obrestnih mer ECB nadaljevalo.

7Kapitalski trgi in vzajemni skladi

V prvih petih mesecih leta 2025 so svetovni delniški trgi doživeli izrazita nihanja in povečano negotovost zaradi geopolitičnih napetostih in trgovinskih ukrepov ZDA. Po začetnem vzponu na začetku leta so glavni svetovni indeksi aprila močno upadli zaradi napovedi uvedbe carin, ki jih je ZDA napovedala skoraj vsem svojim trgovinskim partnericam. Kmalu zatem je sledil obrat, saj so ZDA te carine za 90 dni zamrznile, s čimer so ustvarile prostor za pogajanja. V maju so se indeksi večinoma vrnili na raven pred najavo carin. Carinske napovedi niso resneje vplivale na slovenski delniški trg, saj je slovenski indeks SBI TOP v maju 2025 od začetka leta pridobil 27 % in dosegel rekordne vrednosti. Rast je bila podprta z uspešnim poslovanjem slovenskih podjetij in visokimi dividendami, ki jih izplačujejo podjetja v indeksu. V istem časovnem obdobju je ameriški indeks SPX izgubil 3 %; indeks Zahodne Evrope SXXE pa je pridobil 11 %. Zaradi postopnega umirjanja inflacije, zmerne napovedani gospodarske rasti v evrskem območju in visoke negotovosti glede nadaljnjega razvoja trgovinskih politik, je ECB nadaljevala s sproščanjem monetarne politike tudi v letošnjem letu. Od začetka sproščanja do junija 2025 je ključne obrestne mere znižala sedemkrat. Konec maja 2025 je donosnost 10-letne slovenske obveznice znašala 3,0 %, nemške pa 2,5 %

Zaradi povečane negotovosti in volatilnosti na trgih se je obseg neto vplačil v vzajemne sklade v letošnjem letu zmanjšal. Vključno z aprilom 2025 so domači vzajemni skladi zabeležili neto vplačila v obsegu 150,5 mio EUR, kar je 20,4 % manj kot v enakem obdobju lani. Neto vplačila v januarju in februarju so še bila primerljiva s predhodnimi meseci, nato je sledilo izrazito zmanjšanje neto vplačil v marcu in aprilu, ko so delniške trge zaznamovale negotovosti zaradi napovedanih ameriških carin. Vlagatelji so se odzvali z izplačili ali preusmeritvijo sredstev v varnejše naložbe. Delniški skladi so utrpeli največ neto izplačil, medtem ko so obvezniški in denarni skladi zabeležili povečanje vplačil.

Znižala so se tudi sredstva domačih vzajemnih skladov, ki so konec aprila 2025 znašala 5,9 mrd EUR. Od začetka leta do konca aprila so se skupna sredstva zmanjšala za 6,0 %. Glavni razlog za upad so bila prevrednotenja sredstev v upravljanju. Med posameznimi vrstami skladov prevladujejo delniški skladi, ki predstavljajo 68,3 % celotne vrednosti sredstev domačih vzajemnih skladov, sledijo mešani skladi z 20,9 %.

8Poslovanje lizinških družb

Vrednost novoodobrenih poslov lizinških družb se je v prvem četrtletju 2025 medletno nekoliko povečala. V obravnavanem obdobju so se povečali za 1,9 % na 340 mio EUR. Od tega je bilo 56,7 % novih poslov sklenjenih z gospodinjstvi, 43,1 % pa z NFD. Lizinške družbe v Sloveniji v večini financirajo nakupe vozil. V prvem četrtletju 2025 se je delež novih poslov sklenjenih za namen najema oziroma nakupa osebnih avtomobilov dodatno okrepil. Po številu novoodobrenih poslov so prevladovali osebni avtomobili (66,8 %) ter komercialna in tovorna vozila (20,8 %). Delež novoodobrenih poslov sklenjenih s fiksno obrestno mero se še naprej zmanjšuje in je ob koncu prvega četrtletja 2025 znašal 42,7 %. Stanje lizinških poslov je konec marca 2025 znašalo 2,8 mrd EUR in se je medletno zvišalo za 4,7 %. Pretežni delež stanj predstavljajo posli, sklenjeni z gospodinjstvi (60,0 %) ter posli s podjetji (39,2 %).

Dobiček lizinških družb se je v prvem četrtletju letos medletno zvišal za 51,4 % na 10,6 mio EUR Bilančna vsota se je medletno zvišala za 3,9 % in znašala 3,2 mrd EUR. Kakovost lizinških poslov ostaja visoka. Delež zamud nad 90 dni v stanju poslov je konec marca 2025 znašal 0,7 %. Prav tako glavnina zamud ostaja visoko koncentrirana, saj več kot 75 % vseh zamud izvira iz treh lizinških družb.

9Anketa o bančnih posojilih (BLS)

Banke v anketi o bančnih posojilih (angl. Bank Lending Survey,[15] BLS) že daljše obdobje pri posojilih podjetjem ne navajajo pomembnejših sprememb kreditnih standardov[16]. Spremembe standardov pri stanovanjskih in potrošniških posojilih, so, podobno, razmeroma majhne vse od zadnjega četrtletja predlanskega leta. Od zadnjega obdobja zaostrovanja kreditnih standardov[17] v letih 2022 in prvi polovici leta 2023 banke standardov za podjetja niso pomembneje spreminjale. V prvem četrtletju letos pa navajajo blago sprostitev pri kreditnih standardih za posojila podjetjem. Med glavnimi dejavniki zaostrovanja standardov so banke lani navajale splošne gospodarske razmere in obete ter razmere po panogah, med dejavniki sproščanja pa večkrat tudi konkurenco drugih bank. V prvem četrtletju letos niso izraziteje izpostavile posameznih dejavnikov. Rezultati ankete pri stanovanjskih in potrošniških posojilih po večji sprostitvi v tretjem četrtletju leta 2023, povezani s spremembo makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov, prav tako kažejo le majhne spremembe. V prvem četrtletju leta 2025 tako pri stanovanjskih posojilih ni bilo sprememb, pri potrošniških pa je prisotna blaga zaostritev. Banke prav tako ne izpostavljajo posebej posameznih dejavnikov kreditnih standardov, le pri potrošniških posojilih že več četrtletij zapored v smeri zmerne zaostritve izstopa kreditna sposobnost potrošnikov. V naslednjem četrtletju banke pričakujejo blago sprostitev standardov pri podjetjih in blago zaostritev pri potrošniških posojilih.[18]

Potem ko so banke posojilne pogoje sproščale predvsem  v preteklih dveh letih zlasti za posojila podjetjem, v prvem četrtletju letos navajajo le blago sproščanje pri posojilnih pogojih gospodinjstvom. Med dejavniki posojilnih pogojev za vse vrste posojil že več četrtletij izstopajo zlasti posojilne obrestne mere. Pri dejavnikih, ki so vplivali na sproščanje posojilnih pogojev pa banke že poldrugo leto pri vseh treh vrstah posojil navajajo konkurenco drugih bank.

Povpraševanje podjetij po posojilih, ki je bilo po več kot dveh letih zmanjševanja konec lanskega leta nespremenjeno, je bilo v prvem četrtletju spet negativno, povpraševanje po stanovanjskih in zlasti potrošniških posojilih pa se je poveča-lo. Pri podjetjih so banke blago zmanjšanje povpraševanja v prvem četrtletju navajale tako za majhna kot srednja podjetja. Kot glavni razlog za zmanjševanje povpraševanja podjetij po posojilih so banke, podobno kot v predhodnih dveh letih, izpostavljale investicije, medtem ko banke splošne ravni obrestnih mer že tri četrtletja zapored ne navajajo več kot omejitveni dejavnik. Pri posojilih gospodinjstvom, tako stanovanjskih kot potrošniških posojilih, med dejavniki povpraševanja banke navajajo splošno raven obrestnih mer, zlasti pri potrošniških posojilih. V drugem četrtletju letos banke pričakujejo le nekoliko povečanja povpraševanja pri posojilih podjetjem, pri potrošniških in stanovanjskih posojilih pa spet močnejše povečanje.

V evrskem območju se je nadaljevalo majhno zaostrovanje kreditnih standardov za posojila podjetjem in potrošniška posojila. Tri četrtletja zapored se je močno krepilo povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Kreditni standardi za podjetja so se v prvem četrtletju letos za malenkost zaostrili, podobno kot v večini predhodnih petih četrtletij. Pri stanovanjskih posojilih se je nadaljevalo malenkostno sproščanje, značilno že za večino lanskega leta, pri potrošniških posojilih pa majhno zaostrovanje standardov. Pri povpraševanju podjetij po posojilih pri bankah ni pomembnejših sprememb, to je bilo v prvem četrtletju letos malenkost zmanjšano, povečanje povpraševanja po potrošniških posojilih se je nekoliko okrepilo, vendar znatno zaostajalo za povečanjem povpraševanja pri stanovanjskih posojilih, za katere je značilno daljše obdobje krepitve. Glavna dejavnika povečanega povpraševanja sta splošna raven obrestnih mer in izgledi za stanovanjski trg.

Primerjava povpraševanja evrskega območja s Slovenijo pokaže predvsem razlike pri povpraševanju po stanovanjskih posojilih, ki se je v evrskem območju pričelo krepiti prej in bolj izdatno kot v Sloveniji, povpraševanje po potrošniških posojilih je letos primerljivo, povpraševanje podjetij po posojilih pa se je znižalo tako v evrskem območju kot v Sloveniji. Banke v evrskem območju v drugem četrtletju letošnjega leta pričakujejo blago zaostritev kreditnih standardov pri vseh treh vrstah posojil in povečanje povpraševanja, najbolj na segmentu stanovanjskih posojil, vendar kar polovico manj kot se je to povečalo v prvem četrtletju.

V priložnostnem (ad hoc) delu ankete slovenske banke za prvo letošnje četrtletje poročajo o izboljšanju oziroma sprostitvi pogojev financiranja pri detajlističnem oz. »retail financiranju« in nekoliko manj preko medbančnega trga. Gre sicer za majhne spremembe, ki so rezultat razmeroma stabilne in z vlogami prevladujoče strukture financiranja bank. Za drugo četrtletje 2025 banke napovedujejo zelo blago poslabšanje pogojev financiranja preko dolžniških vrednostnih papirjev.

Učinki sprememb portfelja sredstev denarne politike so v Sloveniji imeli učinek predvsem v povečanju naložb bank v vrednostne papirje. To je v slovenskem bančnem sistemu ob zniževanje obrestnih mer ECB in sočasnem zniževanju obsega mejnega depozita pri ECB razmeroma jasno prisotno že daljše obdobje. Zmerno povečanje naložb v vrednostne papirje banke pričakujejo tudi v prihodnjem polletju. Predhodna polletja pokažejo predvsem učinke na povečanje dobičkonosnosti. Banke zaradi sprememb denarne politike navajajo blago do zmerno sproščanje posojilnih pogojev, ki ga pričakujejo tudi v naslednjih šestih mesecih. Obenem so spremembe portfelja sredstev denarne politike imele vpliv na blago do zmerno povečanje obsega  posojil podjetjem in stanovanjskih posojil.

Odgovori na vprašanje o vplivu ravni NPL oz. ostalih kazalnikov kakovosti aktive pri vseh treh vrstah posojil nakazujejo njihov zaostritveni učinek na posojilno politiko bank, tj. kreditne standarde in posojilne pogoje.

Banke v Sloveniji v anketi navajajo, da so odločitve ECB o obrestnih merah v preteklem polletnem (zimskem) obdobju imele predvsem negativen vpliv na obseg neto obrestnih prihodkov bank in dobičkonosnost bank. To je vplivalo na zmanjšanje dobičkonosnosti bank pri skoraj vseh bankah. Na nižje neto obrestne prihodke v zimskem polletju so odločilno vplivale spremembe obrestnih mer oz. cenovni učinki, medtem ko spremembe obsega oziroma količinski učinki niso imeli pomembnejšega vpliva. Podobna pričakovanja imajo banke v Sloveniji tudi za prihodnje polletno obdobje, pričakujejo pa predvsem zmanjšanje neto obrestnih prihodkov in dobičkonosnosti.

Rezultati ankete v evrskem območjem kažejo razmeroma majhne spremembe, razen pri vplivu odločitev o obrestnih merah ECB na dobičkonosnost bank. Anketa za prvo četrtletje 2025 pri financiranju pokaže izboljšanje pogojev financiranja preko dolžniških vrednostnih papirjev in listinjenja ter minimalne spremembe preko financiranja z vlogami gospodinjstev in podjetij oz. »retaila« in medbančnega trga. Obenem banke pričakujejo nekoliko izboljšanja preko listinjenja in dolžniških vrednostnih papirjev. Spremembe portfelja denarne politike ECB so vplivale na nekolikšno povečanje naložb v vrednostne papirje, podobno banke pričakujejo v naslednjem četrtletju. NPL in ostali kazalniki kakovosti so imeli vpliv na blago zaostritev predvsem standardov pri posojilih podjetjem, manj pri potrošniških in najmanj pri stanovanjskih posojilih, podobno pričakujejo banke tudi v naslednjem četrtletju. Učinke vpliva odločitev ECB o obrestnih merah so tudi banke v evrskem območju ocenile kot negativne, tako na neto obrestne prihodke kot dobičkonosnost, vendar manj izrazito kot v Sloveniji. Na to so odločilno vplivale spremembe obrestnih mer oziroma cenovni učinki, medtem ko količinski učinki, podobno kot v Sloveniji, niso imeli pomembnejšega vpliva na neto obrestne prihodke. Podobna pričakovanja, merjena v neto odstotnih spremembah, imajo banke tudi za prihodnje polletno obdobje.

10Prikaz tveganj in odpornosti

Ocena splošne ravni tveganj za bančni sistem se postopoma krepi zaradi izrazite negotovosti, ki izhaja iz mednarodnega okolja. Povečana negotovost v makroekonomskem okolju se odraža v kreditnem tveganju, kjer smo oceno zvišali že v prvem četrtletju. Pričakovano, za zdaj rahlo, poslabšanje kakovosti naložb bank se odraža v posameznih segmentih portfelja, medtem ko se delež NPE v celotnem portfelju bank ohranja pri 1,0 %. Ocena kreditnega tveganja ostaja v drugem četrtletju zmerna s stabilnimi obeti. Nižje obrestne mere v evrskem območju se odražajo v nižjem dohodku bank. Pričakujemo, da se bo podoben trend nadaljeval tudi v preostanku leta, hkrati pa pričakujemo, da bodo glavne kategorije dohodka ostale nad dolgoročnim povprečjem. Dohodkovno tveganje tako ostaja ocenjeno kot nizko, vendar pa se lahko obeti zaradi visoke negotovosti dodatno poslabšajo in prispevalo k zvišanju tveganja. Kibernetsko tveganje v bančnem sistemu ostaja ocenjeno kot povišano s stabilnimi obeti zlasti zaradi geopolitičnih tveganj in kibernetskih groženj, ki iz njih izhajajo. Pri tveganju, ki izhaja z nepremičninskega trga in poslovanja lizinških družb smo tendenci spremenili iz naraščajoče v stabilno. Na nepremičninskem trgu se je v prvem četrtletju okrepila gradbena aktivnost, hkrati je rast cen v letu 2024 ostala podobna kot v letu 2023, medtem ko se pri lizinških družbah ohranja stabilna rast stanja poslov, ob znižanju stroških financiranja poslovanja, ki izhaja in nižjih ravni ključnih obrestnih mer. Preostala tveganja v bančnem sistemu ostajajo ocenjena kot zmerna s stabilnimi obeti.

Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja ostaja ocenjena kot visoka in stabilna tako v segmentu solventnosti in dobičkonosnostjo kot v segmentu likvidnosti. Solventnost bančnega sistema ostaja solidna, medtem ko naj bi dobiček, kljub letošnjemu pričakovanemu zmanjšanju s sicer visokih vrednosti, doseženih v zadnjih dveh letih, ostal nad vrednostmi doseženimi v obdobju pred začetkom zviševanja obrestnih mer. Tudi likvidnost bančnega sistema ostaja dobra, čeprav so se vrednosti indikatorjev likvidnosti nekoliko poslabšale. Ob še vedno velikem obsegu likvidnosti se je njena struktura spremenila v prid sekundarne likvidnosti, kar bi lahko bilo za banke nekoliko manj ugodno, če bi prišlo do nenaden in obsežne potrebe po likvidnosti, ki bi zahtevala tudi prodajo vrednostnih papirjev. Visoka negotovost, ki izvira iz zunanjega okolja se odraža v slovenskem gospodarskem okolju, v prihodnje pa lahko tudi v dodatni krepitvi tveganj in zmanjšanju odpornosti v bančnem sistemu.

11Priloga

11.1Ključna gibanja v bančnem sistemu

11.2Glavne značilnosti in izkazi poslovanja bank

11.3Obrestne mere bank

11.4Kakovost kreditnega portfelja bank

Vir: Banka Slovenije.

11.5Anketa o bančnih posojilih (Bank Lending Survey), 1. četrtletje 2025