1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Januarja 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,2 mrd EUR presežka kar je za 0,1 mrd EUR več kot v januarju 2025. K presežku je največ prispeval saldo storitvene menjave v višini 0,2 mrd EUR, medtem ko so k njegovemu zmanjšanju največ prispevali sekundarni dohodki s primanjkljajem 0,1 mrd EUR.
V letu 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,5 mrd EUR, kar je za 0,6 mrd EUR manj kot v letu 2024. Na poslabšanje salda tekočega računa sta najmočneje vplivala povečanje primanjkljaja sekundarnih dohodkov (za 0,6 mrd EUR) ter poslabšanje salda blagovne menjave (za 0,5 mrd EUR), ki se je iz presežka prevesila v primanjkljaj. Na drugi strani se je presežek v storitveni menjavi povečal (za 0,2 mrd EUR), primanjkljaj primarnih dohodkov pa se je zmanjšal (za 0,3 mrd EUR).
V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,6 mrd EUR. K temu je največ prispeval presežek v storitveni menjavi (4,0 mrd EUR), medtem ko je saldo najbolj zmanjšal primanjkljaj sekundarnih dohodkov (0,9 mrd EUR).
Blagovna menjava
Januarja 2026 je presežek blagovne menjave znašal 46 mio EUR, kar je 35 mio EUR več kot v januarju 2025. Izvoz se je medletno zmanjšal za 4,3 %, uvoz pa za 5,4 %.
V letu 2025 je blagovna menjava izkazovala primanjkljaj v višini 0,1 mrd EUR, medtem ko je bil v letu 2024 dosežen presežek v višini 0,4 mrd EUR. V tem obdobju se je izvoz blaga povečal le za 0,4 %, uvoz pa za 1,7 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 101,4 %.
Z državami članicami EU, ki predstavljajo okoli tri četrtine celotnega izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v letu 2025 izkazoval primanjkljaj v višini 1,1 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR več kot v letu 2024. Izvoz v EU je v letu 2025 predstavljal 75,1 % celotnega izvoza in se je medletno povečal za 1,0 % oziroma 0,3 mrd EUR. Najizraziteje se je povečal izvoz v Italijo (0,1 mrd EUR), medtem ko je skupno povečanje izvoza na Poljsko, Hrvaško in v Avstrijo znašalo 0,2 mrd EUR. Najbolj se je zmanjšal izvoz v Francijo (za 0,1 mrd EUR).
Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 77,4 % celotnega uvoza in se je v primerjavi z letom 2024 povečal za 1,5 % oziroma za 0,5 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Hrvaške (0,4 mrd EUR) ter iz Avstrije in Poljske (skupaj 0,5 mrd EUR). Opaznejše pa je bilo zmanjšanje uvoza iz Italije (za 0,4 mrd EUR) in Nemčije (za 0,2 mrd EUR).
V blagovni menjavi z državami izven EU je v letu 2025 izstopalo povečanje presežka z Rusko federacijo za 0,1 mrd EUR, predvsem zaradi rasti izvoza. Hkrati se je občutno zmanjšal tudi presežek z ZDA (za 0,3 mrd EUR), kar je posledica hkratnega znižanja izvoza in povečanja uvoza.
Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
Januarja 2026 je presežek storitev znašal 0,2 mrd EUR in je ostal na podobni ravni kot v januarju 2025. Izvoz storitev se je medletno povečal za 3,6 %, uvoz pa le za 1,9 %.
V letu 2025 je presežek storitvene menjave dosegel 4,0 mrd EUR, kar je za 0,2 mrd EUR več kot v letu 2024. Izvoz vseh storitev se je medletno povečal za 7,5 %, uvoz pa za 8,2 %. Največ so k skupnemu presežku prispevale transportne storitve, katerih saldo je v letu 2025 znašal 1,9 mrd EUR in se je glede na leto 2024 povečal za 10,4 %. Sledile so storitve potovanj s presežkom 0,9 mrd EUR, kar predstavlja 8,3 -odstotno povečanje glede na predhodno leto. Pozitiven saldo so ohranile tudi gradbene storitve (0,4 mrd EUR), ki pa so se medletno zmanjšale za 11,3 %. V storitveni menjavi z EU, ki prav tako obsega skoraj tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je bil v letu 2025 ustvarjena večina skupnega presežka (2,8 mrd EUR), kar predstavlja povečanje za 0,2 mrd EUR. Izvoz storitev v EU se je medletno povečal za 8,3 %, uvoz pa za 9,1 %. Med posameznimi državami je izstopala Italija, s katero se je presežek povečal za 0,3 mrd EUR zaradi izrazite rasti izvoza storitev. Največje zmanjšanje salda storitvene menjave pa je bilo zabeleženo z Belgijo (za 0,2 mrd EUR), kar je bilo predvsem posledica povečanega uvoza storitev iz te države.
Primarni in sekundarni dohodki
Januarja 2026 je presežek primarnih dohodkov znašal 54 mio EUR, kar predstavlja povečanje za 36 mio EUR glede na januar 2025. V letu 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 0,4 mrd EUR in se je glede na leto 2024 zmanjšal za 0,3 mrd EUR. K izboljšanju je največ prispevalo izboljšanje salda dohodkov od kapitala, saj so se izdatki zmanjšali bolj kot prejemki, delno pa tudi povečanja prejemkov od dela.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je januarja 2026 znašal 0,1 mrd EUR, kar je 46 mio EUR manj kot v januarju 2025. V celotnem letu 2025 je primanjkljaj sekundarnih dohodkov znašal 0,9 mrd EUR in se je glede na leto 2024 povečal za 0,6 mrd EUR. V približno enakem znesku (0,3 mrd EUR) sta se poslabšala tako saldo državnega sektorja (predvsem zaradi zmanjšanja prejemkov) kot tudi saldo drugih sektorjev (zaradi večjega povečanja izdatkov).
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V letu 2025 je skupni saldo tekočega in kapitalskega računa izkazal presežek v obsegu 2,3 mrd EUR, kar pomeni neto financiranje tujine. V finančnem računu se to odraža s presežkom v višini 1,4 mrd EUR, medtem ko statistična napaka znaša –1,0 mrd EUR, kar predstavlja približno 0,8 % bruto tokov tekočega računa na letni ravni.
V januarju 2026 se nadaljuje skupni presežek tekočega in kapitalskega računa, ki je na ravni mesečnega povprečja preteklega leta. Presežek finančnega računa je znašal 0,1 mrd EUR, pri čemer izstopa izdaja dolgoročne državne obveznice, ter s tem povezano povečanje imetij gotovine in vlog ob vplačilih tujih vlagateljev.
Največji odliv sredstev v tujino v letu 2025 je izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 2,5 mrd EUR.
Največji priliv sredstev pa je bil v letu 2025 v obliki gotovine in vlog, skupaj 0,9 mrd EUR, pri čemer je večino teh transakcij je izvedla centralna banka. Neposredne naložbe so v letu 2025 ustvarile 0,7 mrd EUR neto prilivov, kar vključuje 0,8 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini, ter 1,4 mrd EUR povečanja tujih neposrednih naložb v Sloveniji.
3Zunanji dolg
Konec januarja 2026 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 64,4 mrd EUR, kar je 3,2 mrd EU več kot konec januarja 2025. Vrednost ustreza 91,4 % BDP iz leta 2025 (v tekočih cenah). Hkrati z bruto dolgom, so se v enakem obdobju povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 4,1 mrd EUR, skupno na 74,6 mrd EUR oziroma 105,8 % BDP. Zaradi vztrajnega presežka imetij nad obveznostmi do tujine, ki se krepi že od konca leta 2020, je neto zunanji dolg Slovenije vse bolj negativen. Konec januarja 2026 je znašal –10,2 mrd EUR, kar predstavlja neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (20,9 mrd EUR), ter v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Bruto zunanji dolg je bil konec januarja 2026 za 5,2 % višji kot leto prej. Država, ki ima največje bruto obveznosti do tujine (41,8 % vseh), je v tem obdobju obveznosti povečala za 2,1 mrd EUR, na skupno 26,9 mrd EUR. Približno polovica povečanja je posledica dodatnih posojil, druga polovica pa izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Obveznosti centralne banke so se povečale za 1,1 mrd EUR in dosegle 13,2 mrd EUR (dobra petina vseh), medtem ko so obveznosti komercialnih bank ostale na podobni ravni kot leto prej in znašale 5,9 mrd EUR (slaba desetina vseh). Bruto dolg nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji se je nekoliko znižal in znaša 18,4 mrd EUR kar predstavlja 28,5 % celotnega dolga. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (37,2 %) ter gotovina in vloge (20,3 %).
Bruto terjatve do tujine so konec januarja 2026 dosegle 74,6 mrd EUR, kar predstavlja 5,9 % rast v primerjavi z letom prej. V tem obdobju so terjatve do tujine najbolj povečale komercialne banke – za 2,2 mrd EUR, na skupno 15,2 mrd EUR (petina vseh). Približno dve tretjini povečanja predstavljajo nakupi tujih vrednostnih papirjev, tretjina pa dana posojila nerezidentom. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki ima najvišjo vrednost terjatev (30,6 mrd EUR oziroma 41,0 % vseh), je v primerjavi s preteklim letom povečal terjatve za 1,5 mrd EUR. Centralna banka je prav tako povečala svoje terjatve, in sicer za 0,7 mrd EUR, na končnih 22,7 mrd EUR (slaba tretjina vseh). Edini sektor, ki je v tem obdobju vrednost terjatev rahlo znižal, je bila država, s 6,0 mrd EUR terjatev konec januarja 2026. Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (35,3 %) ter gotovina in vloge (33,0 %).
4Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb se od zunanjega dolga razlikuje po tem, da poleg dolžniških vključuje tudi lastniške in izvedene finančne instrumente. Imetja so bila konec leta 2025 višja za 7,8 mrd EUR, obveznosti pa za 5,6 mrd EUR glede na konec predhodnega leta. Neto stanje mednarodnih naložb, (imetja – obveznosti) je konec decembra 2025 izkazovalo neto upniško razmerje do tujine v višini 8,9 milijarde EUR, kar pomeni 2,2 mrd EUR izboljšanja glede na konec leta 2024. Primerjalno s tretjim četrtletjem 2025 pa se je raven neto stanja mednarodnih naložb konec leta 2025 povečala za 0,4 mrd EUR.
Na izboljšanje neto pozicije do tujine so v letu 2025 vplivale transakcije finančnega računa plačilne bilance (1,4 mrd EUR), cenovne (1,3 mrd EUR) ter ostale spremembe (0,2 mrd EUR), tečajne spremembe pa so neto pozicijo poslabšale za 0,7 mrd EUR.
Med posameznimi instrumenti so konec leta 2025 negativno neto pozicijo do tujine izkazovale le neposredne naložbe, katerih obseg je znašal –12,7 mrd EUR, kar je primerljivo tako z ravnijo iz predhodnega četrtletja kot z ravnijo ob koncu leta 2024. Največjo pozitivno neto pozicijo so konec leta 2025 imele naložbe v lastniške vrednostne papirje (7,5 mrd EUR). Njihova vrednost se je v primerjavi s tretjim četrtletjem povečala za 515 mio EUR, največ v obliki nakupov lastniških vrednostnih papirjev s strani domačih investicijskih in pokojninskih skladov, sicer pa je ostala na podobni ravni kot ob koncu leta 2024. Neto pozicija ostalih naložb je konec leta 2025 znašala 6,3 mrd EUR, kar je za 0,7 mrd EUR manj tako v primerjavi s tretjim četrtletjem 2025 kot tudi z letom 2024. V zadnjem četrtletju so se imetja zmanjšala za 1,3 mrd EUR, predvsem zaradi transakcij na vlogah centralne banke ter zmanjšanja komercialnih kreditov nefinančnih družb, obveznosti pa so se znižale za 0,6 mrd EUR, pretežno zaradi znižanja posojil nefinančnih družb in ostalih kratkoročnih obveznosti države. Neto naložbe v dolžniške vrednostne papirje konec leta 2025 izkazujejo pozitivno pozicijo v višini 3,4 mrd EUR, kar je za 0,4 mrd EUR več kot konec septembra 2025 in več kot 2,0 mrd EUR v primerjavi s koncem leta 2024. Na povečanje imetij v zadnjem četrtletju 2025 so najbolj vplivali nakupi tujih vrednostnih papirjev s strani pokojninskih skladov in komercialnih bank v skupnem obsegu 0,4 mrd EUR, medtem ko so obveznosti iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev ostale skoraj nespremenjene. Mednarodne denarne rezerve so se konec leta 2025 v primerjavi z letom 2024 povečale za 10,5 % in dosegle 3,0 mrd EUR, pri čemer je k povečanju največ prispevalo vrednotenje monetarnega zlata. Neto pozicija finančnih derivativov je konec leta 2025 dosegla 1,4 mrd EUR ter se primerjalno s koncem leta 2024 povečala za 0,8 mrd EUR, predvsem v obliki povečanja imetij sektorja države, glede na tretje četrtletje 2025 pa je ostala na isti ravni.
5Slike in tabele
Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
|
predhodni podatki, 16. 03. 2026 |
|
|
|
|
|
|
tokovi v mio EUR |
|
januar - december |
|
zadnjih 12 mesecev |
januar |
|||||
|
2024 |
2025 |
2025 |
2026 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
3.062 |
2.492 |
|
2.627 |
|
60 |
195 |
|
1. |
Blago |
401 |
-135 |
|
-100 |
|
12 |
46 |
|
1.1. |
Izvoz blaga |
42.137 |
42.292 |
42.145 |
3.398 |
3.251 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
41.736 |
42.427 |
42.244 |
3.387 |
3.204 |
||
|
2. |
Storitve |
3.729 |
3.954 |
|
3.972 |
|
185 |
203 |
|
2.1. |
Izvoz storitev |
12.521 |
13.463 |
13.494 |
847 |
878 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
8.792 |
9.510 |
9.522 |
663 |
675 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-760 |
-420 |
|
-384 |
|
17 |
54 |
|
3.1. |
Prejemki |
3.334 |
3.212 |
3.247 |
299 |
334 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
4.094 |
3.632 |
3.631 |
282 |
281 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-309 |
-907 |
|
-861 |
|
-154 |
-108 |
|
4.1. |
Prejemki |
1.987 |
2.141 |
2.214 |
105 |
178 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
2.295 |
3.047 |
3.075 |
258 |
286 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
26 |
-182 |
|
-191 |
|
-66 |
-75 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
1 |
-71 |
-68 |
-43 |
-41 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
25 |
-112 |
-122 |
-23 |
-34 |
||
|
III. |
Finančni račun |
2.411 |
1.351 |
|
1.200 |
|
211 |
61 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
-368 |
-675 |
-604 |
-272 |
-202 |
||
|
1.1. |
Imetja |
1.354 |
953 |
819 |
218 |
83 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
1.722 |
1.628 |
1.423 |
490 |
285 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
3.565 |
2.492 |
1.692 |
-763 |
-1.563 |
||
|
2.1. |
Imetja |
4.698 |
3.409 |
2.895 |
652 |
138 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
1.133 |
917 |
1.203 |
1.415 |
1.701 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
-167 |
145 |
147 |
-2 |
0 |
||
|
4. |
Ostale naložbe |
-947 |
-895 |
-214 |
1.135 |
1.815 |
||
|
4.1. |
Imetja |
-1.353 |
1.456 |
2.094 |
1.240 |
1.878 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
-406 |
2.351 |
2.308 |
106 |
63 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
329 |
284 |
180 |
114 |
10 |
||
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-677 |
-959 |
|
-1.236 |
218 |
-59 |
|
Vir: Banka Slovenije.
Podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije.
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije.
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1).
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije.
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije.
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - december |
||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,4 |
1,9 |
2,4 |
2,3 |
2,3 |
2,0 |
2,1 |
1,6 |
1,6 |
1,3 |
||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,2 |
0,9 |
1,1 |
1,0 |
0,9 |
1,1 |
1,1 |
1,3 |
1,2 |
1,2 |
||
|
Transport |
31,4 |
30,3 |
27,7 |
28,2 |
27,1 |
24,8 |
24,7 |
19,1 |
20,4 |
18,2 |
||
|
Potovanja |
19,9 |
26,3 |
27,6 |
26,7 |
25,9 |
18,7 |
23,6 |
29,3 |
28,9 |
27,7 |
||
|
Gradbene storitve |
8,9 |
6,6 |
7,3 |
6,3 |
5,4 |
4,2 |
3,6 |
3,3 |
3,4 |
3,0 |
||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
2,4 |
2,2 |
2,4 |
2,6 |
5,5 |
2,3 |
2,2 |
2,5 |
3,0 |
5,5 |
||
|
Finančne storitve |
1,0 |
0,8 |
1,0 |
1,0 |
0,8 |
1,6 |
1,0 |
0,8 |
0,6 |
0,8 |
||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,2 |
1,3 |
1,4 |
1,3 |
1,2 |
4,1 |
3,5 |
3,2 |
3,5 |
3,4 |
||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,7 |
8,2 |
8,3 |
8,7 |
9,1 |
10,6 |
9,6 |
9,4 |
9,3 |
10,1 |
||
|
Ostale poslovne storitve |
21,7 |
20,5 |
19,9 |
20,8 |
20,6 |
27,5 |
25,8 |
26,5 |
25,3 |
26,1 |
||
|
Storitve raziskav in razvoja |
3,7 |
3,2 |
3,4 |
3,0 |
3,5 |
1,3 |
1,1 |
1,0 |
0,8 |
0,6 |
||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
5,5 |
4,8 |
5,0 |
4,8 |
5,1 |
12,8 |
11,7 |
12,2 |
11,1 |
11,6 |
||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
12,5 |
12,4 |
11,5 |
13,0 |
12,0 |
13,4 |
13,0 |
13,3 |
13,4 |
13,9 |
||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
1,0 |
0,7 |
0,9 |
1,0 |
1,0 |
1,8 |
1,5 |
1,5 |
1,6 |
1,5 |
||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,2 |
1,4 |
1,4 |
1,6 |
1,2 |
1,2 |
||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
Vir: Banka Slovenije.
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-december |
zadnjih 12 mesecev |
januar |
januar |
|
|
2024 |
2025 |
2025 |
2026 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-368 |
-675 |
-604 |
-272 |
-202 |
|
Imetja |
1.354 |
953 |
819 |
218 |
83 |
|
Lastniški kapital |
238 |
599 |
594 |
14 |
9 |
|
Reinvestirani dobički |
305 |
219 |
227 |
43 |
52 |
|
Dolžniški instrumenti |
811 |
136 |
-2 |
160 |
22 |
|
Obveznosti |
1.722 |
1.628 |
1.423 |
490 |
285 |
|
Lastniški kapital |
983 |
575 |
578 |
8 |
11 |
|
Reinvestirani dobički |
407 |
552 |
577 |
123 |
148 |
|
Dolžniški instrumenti |
333 |
500 |
268 |
358 |
126 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-368 |
-675 |
-604 |
-272 |
-202 |
|
Domače v tujini |
847 |
768 |
839 |
67 |
138 |
|
Lastniški kapital |
238 |
599 |
594 |
14 |
9 |
|
Reinvestirani dobički |
305 |
219 |
227 |
43 |
52 |
|
Dolžniški instrumenti |
304 |
-50 |
18 |
10 |
77 |
|
Tuje v Sloveniji |
1.215 |
1.443 |
1.443 |
339 |
340 |
|
Lastniški kapital |
983 |
575 |
578 |
8 |
11 |
|
Reinvestirani dobički |
407 |
552 |
577 |
123 |
148 |
|
Dolžniški instrumenti |
-174 |
315 |
289 |
208 |
181 |
Vir: Banka Slovenije.
5.1Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
v mio EUR |
januar 2025 |
januar 2026 |
||||
|
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
61.212 |
70.432 |
-9.220 |
64.402 |
74.560 |
-10.158 |
|
|
1. Državni sektor |
24.789 |
6.297 |
18.492 |
26.934 |
6.040 |
20.893 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.225 |
4.095 |
-1.870 |
3.147 |
3.819 |
-672 |
|
1.2. Dolgoročni |
22.564 |
2.202 |
20.362 |
23.787 |
2.221 |
21.566 |
|
2. Centralna banka |
12.098 |
22.005 |
-9.907 |
13.205 |
22.731 |
-9.526 |
|
2.1. Kratkoročni |
11.113 |
14.789 |
-3.677 |
12.298 |
15.162 |
-2.864 |
|
2.2. Dolgoročni |
985 |
7.216 |
-6.231 |
907 |
7.569 |
-6.662 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.757 |
13.035 |
-7.279 |
5.896 |
15.222 |
-9.326 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.096 |
1.357 |
-261 |
1.039 |
1.702 |
-663 |
|
3.2. Dolgoročni |
4.661 |
11.678 |
-7.017 |
4.857 |
13.520 |
-8.663 |
|
4. Ostali sektorji |
11.415 |
22.186 |
-10.772 |
11.402 |
23.895 |
-12.493 |
|
4.1. Kratkoročni |
6.892 |
11.002 |
-4.111 |
6.719 |
11.544 |
-4.826 |
|
4.2. Dolgoročni |
4.523 |
11.184 |
-6.661 |
4.684 |
12.351 |
-7.667 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
7.154 |
6.907 |
246 |
6.965 |
6.672 |
293 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga.
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - januar 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - januar 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije.
5.2Stanje mednarodnih naložb
Tabela 5: Stanje mednarodnih naložb
|
v mio EUR |
Q3-2025 |
Q4-2025 |
|
||||
|
stanje |
transakcije |
cenovne spremembe |
tečajne spremembe |
ostale spremembe |
stanje |
stanje kot delež v BDP v % |
|
|
1. Imetja |
99.647 |
-687 |
405 |
0 |
-91 |
99.274 |
140,8 |
|
1.1 Neposredne naložbe |
16.797 |
-178 |
0 |
10 |
-3 |
16.627 |
23,6 |
|
1.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
11.931 |
155 |
342 |
-12 |
-16 |
12.401 |
17,6 |
|
1.3 Dolžniški VP |
24.960 |
537 |
-33 |
0 |
6 |
25.470 |
36,1 |
|
1.4 Finančni derivativi |
1.995 |
-10 |
21 |
0 |
0 |
2.006 |
2,8 |
|
1.5 Ostala imetja |
41.036 |
-1.211 |
0 |
4 |
-78 |
39.751 |
56,4 |
|
1.6 Rezervna imetja |
2.927 |
19 |
75 |
-2 |
0 |
3.019 |
4,3 |
|
2. Obveznosti |
91.170 |
-687 |
86 |
-24 |
-141 |
90.405 |
128,3 |
|
2.1 Neposredne naložbe |
29.536 |
-115 |
-58 |
0 |
-12 |
29.351 |
41,6 |
|
2.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
4.922 |
-27 |
-20 |
0 |
2 |
4.876 |
6,9 |
|
2.3 Dolžniški VP |
21.988 |
-73 |
165 |
-21 |
0 |
22.058 |
31,3 |
|
2.4 Finančni derivativi |
650 |
-5 |
-1 |
0 |
-1 |
643 |
0,9 |
|
2.5 Ostale obveznosti |
34.075 |
-529 |
0 |
-2 |
-67 |
33.477 |
47,5 |
|
3. Neto pozicija (1.-2.) |
8.477 |
62 |
318 |
24 |
-12 |
8.869 |
12,6 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah stanja mednarodnih naložb , podrobneje tudi po državah.
Slika 14: Spremembe neto stanja mednarodnih naložb
Vir: Banka Slovenije.
Slika 15: Neto stanje mednarodnih naložb razčlenitev po instrumentih
Vir: Banka Slovenije.
6Metodologija
6.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
6.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2025 in 2026 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.