1Povzetek gibanj v finančnih računih v zadnjem letu

Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec drugega četrtletja 2026 znašale 455,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 28,1 mrd EUR. Najbolj so se povečale terjatve gospodinjstev (za 9,8 mrd EUR), tujine (za 6,4 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 5,1 mrd EUR), medtem ko so se najbolj povečale obveznosti nefinančnih družb (za 10,7 mrd EUR), tujine (za 8,5 mrd EUR) in bank (za 3,5 mrd EUR).

Nefinančne družbe so okrepile zadolževanje, saj so se njihova najeta posojila povečala za 2 mrd EUR, predvsem pri domačih bankah in v tujini.

Centralna banka je izboljšala neto finančni položaj do bank (za 2 mrd EUR), poslabšala pa do tujine (za 1,4 mrd EUR) in države.

Banke so nadaljevale z visoko posojilno aktivnostjo, povečale naložbe v dolžniške vrednostne papirje ter zmanjšale vloge pri centralni banki. Ob tem so povečale obveznosti iz prejetih vlog za 2,4 mrd EUR in zmanjšale obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev.

Ugodna gibanja na finančnih trgih so se odrazila v opazni rasti vrednosti investicijskih skladov, ki je dosegla 9,1 mrd EUR.

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi so povečali terjatve iz lastniških (za 1,1 mrd EUR) in dolžniških vrednostnih papirjev (za 498 mio EUR).

Finančna sredstva in obveznosti države so se povečali predvsem zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb pri lastniškem kapitalu. Primanjkljaj države je v zadnjem letu znašal 2,3 mrd EUR oziroma 3,1 % BDP.

Finančna sredstva gospodinjstev so se povečala za 9,8 mrd EUR, kar predstavlja največje povečanje doslej, presežek finančnih sredstev nad obveznostmi pa je narasel na 80,1 mrd EUR.

Finančni položaj tujine se je poslabšal za 2,1 mrd EUR, na ­–10,8 mrd EUR, najbolj do finančnih družb in gospodinjstev, izboljšal pa se je položaj do države in nefinančnih družb.

2Nefinančne družbe

Finančna sredstva nefinančnih družb so konec drugega četrtletja 2026 znašala 80 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 5,1 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so znašale 28,4 mrd EUR in so se povečale za 2,5 mrd EUR (1 mrd EUR zaradi transakcij), pri čemer je bilo 72 % naložb v lastnem sektorju. Druge terjatve so se povečale za 1,2 mrd EUR in so dosegle 28,3 mrd EUR. Največ terjatev je bilo v obliki komercialnih kreditov in predujmov (77 %), od tega 53 % do tujine in 37 % v lastnem sektorju. Obseg vlog se je povečal za 815 mio EUR in dosegel 13,6 mrd EUR, pri čemer je bilo 84 % vlog pri domačih bankah, kjer je bila zabeležena tudi večina rasti.

Obveznosti nefinančnih družb so znašale 137,2 mrd EUR in so se povečale za 10,7 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so dosegle 81 mrd EUR in so narasle za 7,4 mrd EUR, od tega 936 mio EUR zaradi transakcij. Največji lastniki so bili gospodinjstva (28 %), nefinančne družbe (25 %), tujina (25 %) in država (18 %). Nefinančne družbe so imele 28 mrd EUR drugih obveznosti, ki so se povečale za 1,3 mrd EUR. Največji delež so predstavljale obveznosti iz komercialnih kreditov in predujmov (68 %), od tega 48 % do tujine in 43 % v lastnem sektorju. Nadaljevala se je okrepljena rast najetih posojil, ki so se, predvsem zaradi zadolževanja pri domačih bankah in v tujini, povečala za 2 mrd EUR in dosegla 27,6 mrd EUR. V strukturi posojil znaša delež domačih bank 40 %, tujine pa 29 %.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 57,2 mrd EUR in se je povečal za 5,6 mrd EUR, predvsem do gospodinjstev (za 3,2 mrd EUR) in države (za 1,8 mrd EUR). Medsebojne terjatve in obveznosti nefinančnih družb so predstavljale 45 % finančnih sredstev in 26 % obveznosti.

3Centralna banka

Finančna sredstva centralne banke so konec drugega četrtletja 2026 znašala 33,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu zmanjšala za 2,2 mrd EUR. Centralna banka je imela naložbe v dolžniške vrednostne papirje (52 %) in vloge (42 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se prek transakcij močno zmanjšale in znašale 17,1 mrd EUR, od tega je bilo 62 % v državnih vrednostnih papirjih, 38 % pa v tujih. Naložbe v državne papirje so se zmanjšale za 2 mrd EUR, v tuje pa povečale za 366 mio EUR. Centralna banka je imela 13,9 mrd EUR terjatev iz vlog (večino iz naslova terjatev v sistemu Target[1]), ki so se zmanjšale za 657 mio EUR.

Obveznosti centralne banke so znašale 33,3 mrd EUR in so se zmanjšale za 2,2 mrd EUR. Obveznosti iz gotovine so dosegle 7,5 mrd EUR, največ do gospodinjstev. Obveznosti iz vlog so znašale 24,4 mrd EUR, od tega 53 % do tujine, 26 % do države in 21 % do bank. Nadaljevalo se je povečevanje vlog tujine (za 1,3 mrd EUR, večinoma obveznosti do Evrosistema iz prilagoditve evrobankovcev[2]), močno pa so se zmanjšale vloge bank (za 2,2 mrd EUR) in vloge države (za 1,8 mrd EUR).

Neto finančni položaj centralne banke se je izboljšal do bank (za 2 mrd EUR), poslabšal pa do tujine (za 1,4 mrd EUR) in države.

4Druge denarne finančne institucije

Finančna sredstva bank[3] so konec drugega četrtletja 2026 znašala 59,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 2,3 mrd EUR. Vrednost danih posojil je dosegla 33,3 mrd EUR2 oziroma 56 % naložb, pri čemer je bilo največ posojil odobrenih gospodinjstvom (46 %) in nefinančnim družbam (33 %). Banke so nadaljevale z visoko posojilno aktivnostjo, saj so povečale posojila za 3,1 mrd EUR, od tega največ gospodinjstvom (za 1,2 mrd EUR), nefinančnim družbam (za 775 mio EUR) in tujini (za 697 mio EUR). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 1,1 mrd EUR, predvsem zaradi neto nakupov, in znašale 15 mrd EUR, pri čemer je bilo 73 % naložb v tujih in 24 % v državnih vrednostnih papirjih. Terjatve iz gotovine in vlog so se zmanjšale do centralne banke (za 2,2 mrd EUR) in povečale do tujine (za 274 mio EUR), ter dosegle 8 mrd EUR.

Obveznosti bank so znašale 60,2 mrd EUR in so se povečale za 3,5 mrd EUR. Najpomembnejši vir sredstev bank so predstavljale prejete vloge[4] v višini 46,5 mrd EUR, pri čemer so vloge gospodinjstev znašale 65 %, vloge nefinančnih družb pa 24 %. Prejete vloge so se povečale za 2,4 mrd EUR, od tega vloge gospodinjstev za 1,7 mrd EUR. Kapital bank se je zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečal za 1,7 mrd EUR in dosegel 9,1 mrd EUR. Največji delež v kapitalu sta imeli tujina (68 %) in država (19 %). Obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev so znašale 3,5 mrd EUR, od tega 86 % do tujine, ter so se zmanjšale za 604 mio EUR.

Neto finančni položaj bank se je poslabšal do centralne banke (za 2 mrd EUR) in gospodinjstev (za 713 mio EUR), izboljšal pa do tujine (za 878 mio EUR) in države (za 306 mio EUR).

5Drugi finančni posredniki

Finančna sredstva drugih finančnih posrednikov so konec drugega četrtletja 2026 znašala 17,6 mrd EUR in so v zadnjem letu porasla za 2,5 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 11,2 mrd EUR in so se povečale za 1,9 mrd EUR. Največ naložb so imeli v tujino (67 %) in nefinančne družbe (26 %). Nadaljevala se je rast danih posojil, ki so se povečala za 271 mio EUR in dosegla 4 mrd EUR, od tega največ gospodinjstvom (47 %) in nefinančnim družbam (41 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 211 mio EUR in dosegle 1,2 mrd EUR, pri čemer je bilo 90 % naložb v tujih vrednostnih papirjih. Vloge so porasle za 141 mio EUR in so znašale 687 mio EUR, od tega 86 % pri domačih bankah.

Obveznosti drugih finančnih posrednikov so znašale 17,7 mrd EUR in so se povečale za 2,5 mrd EUR. Vrednost lastniškega kapitala je dosegla 13,4 mrd EUR in se je zvišala za 2,2 mrd EUR. Najpomembnejša postavka v lastniškem kapitalu so bile enote investicijskih skladov (68 %), predvsem v lasti gospodinjstev (65 %) ter zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (26 %). Ugodna gibanja na finančnih trgih so se odrazila v opaznem zvišanju vrednosti investicijskih skladov, ki se je povečala za 2,3 mrd EUR in dosegla 9,1 mrd EUR. Neto prilivi so znašali 616 mio EUR, pozitivne vrednostne spremembe pa 1,7 mrd EUR. Nadaljevalo se je umirjeno zadolževanje drugih finančnih posrednikov. Najeta posojila so se povečala za 258 mio EUR in dosegla 4 mrd EUR, od tega 55 % pri domačih bankah in 31 % v tujini.

6Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančna sredstva zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so konec drugega četrtletja 2026 znašala 16,3 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,7 mrd EUR. Največ finančnih sredstev so imeli naloženih v dolžniške vrednostne papirje (8 mrd EUR), predvsem v tuje (85 %) in državne (11 %). Terjatve so se povečale za 498 mio EUR, pretežno do tujine, pri čemer so neto nakupi znašali 371 mio EUR. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 6,7 mrd EUR in so se povečale za 1,1 mrd EUR, predvsem zaradi vrednostnih sprememb. Največ naložb so imeli v tujini (45 %), investicijskih skladih (36 %) in zavarovalnih družbah (12 %). Vloge so znašale 275 mio EUR, od tega 88 % pri domačih bankah, in so se zmanjšale za 95 mio EUR.

Obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so znašale 17,4 mrd EUR in so se povečale za 2,3 mrd EUR. Zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljali največji del obveznosti (12,5 mrd EUR) in so se povečali za 1,5 mrd EUR. V njihovi strukturi je znašal delež pokojninskih pravic 51 %, življenjskih zavarovanj 31 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 18 %. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se zaradi vrednostnih sprememb povečale za 781 mio EUR in dosegle 4,4 mrd EUR. Najpomembnejši lastniki so bili država (41 %), tujina (24 %) ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi (19 %).

7Država

Finančna sredstva države so konec drugega četrtletja 2026 znašala 50,6 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 2,2 mrd EUR. Država je imela 25,8 mrd EUR naloženih v lastniški kapital, največ v nefinančne družbe (56 %) in v lastni sektor (24 %). Naložbe so se zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečale za 3,8 mrd EUR. Vloge so se zmanjšale za 2,2 mrd EUR (predvsem pri centralni banki) in dosegle 13,3 mrd EUR, od tega 48 % pri centralni banki, 28 % v tujini, 19 % v lastnem sektorju in 5 % pri domačih bankah. Druge terjatve so znašale 5,6 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (52 %) in znotraj lastnega sektorja (21 %), ter so se povečale za 240 mio EUR. Terjatve iz posojil so dosegle 2,9 mrd EUR, od tega 52 % do tujine, 16 % do bank in 13 % znotraj lastnega sektorja.

Obveznosti države so znašale 61,4 mrd EUR in so se povečale za 1,4 mrd EUR. Država je imela 36,9 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, največ do tujine (56 %) in centralne banke (29 %). Obveznosti so se zmanjšale do centralne banke (za 2 mrd EUR), povečale pa do tujine (za 1,4 mrd EUR), bank (za 338 mio EUR) in gospodinjstev (za 195 mio EUR). Najeta posojila so se povečala za 274 mio EUR in dosegla 7,8 mrd EUR, od tega 71 % v tujini in 23 % pri domačih bankah. Druge obveznosti so znašale 6,9 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (43 %), tujine (19 %) in znotraj lastnega sektorja (17 %), ter so se povečale za 531 mio EUR.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 10,9 mrd EUR in se je zmanjšal za 819 mio EUR, primanjkljaj v transakcijah pa je dosegel 2,3 mrd EUR oziroma 3,1 % BDP.

8Gospodinjstva

Finančna sredstva gospodinjstev so konec drugega četrtletja 2026 znašala 100,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 9,8 mrd EUR, kar predstavlja največje povečanje doslej. Vloge so dosegle 33,7 mrd EUR, od tega 89 % v domačih bankah, ter so se povečale za 1,9 mrd EUR, terjatve iz gotovine pa so znašale 8,5 mrd EUR. Naložb v lastniški kapital (brez naložb v investicijske sklade) je bilo za 31 mrd EUR, največ v nefinančne družbe (73 %) in tujino (20 %). Naložbe so se močno povečale, pri čemer so neto nakupi znašali 432 mio EUR, pozitivne vrednostne spremembe pa 3,3 mrd EUR. Naložbe v investicijske sklade so dosegle 7,7 mrd EUR, od tega 79 % v domačih in 21 % v tujih skladih, ter so se povečale za 2,1 mrd EUR, od tega prek vrednostnih sprememb za 1,4 mrd EUR. Podatki ECB o končni izpostavljenosti gospodinjstev prek investicijskih skladov kažejo, da so bila sredstva pretežno naložena v tržne delnice (71 %) in dolžniške vrednostne papirje (23 %). Kar 93 % naložb je končalo v tujini, predvsem v državah izven evro območja, medtem ko je delež naložb v Sloveniji znašal zgolj 7 %. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so občutno narasle, in sicer za 1,2 mrd EUR (od tega za 762 mio EUR zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb), na 11,1 mrd EUR, v njihovi strukturi so prevladovale pokojninske pravice (58 %), sledila so življenjska zavarovanja (36 %) in rezervacije iz neživljenjskih zavarovanj (6 %). Druge terjatve so se povečale za 111 mio EUR in dosegle 4,7 mrd EUR, od tega 66 % do nefinančnih družb in 23 % do države.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 20,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 1,3 mrd EUR. Najeta posojila so narasla za 1,4 mrd EUR in dosegla 18,2 mrd EUR, pri čemer je bilo 84 % posojil najetih pri domačih bankah in 10 % pri drugih finančnih posrednikih.

Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je močno povečal (za 8,5 mrd EUR) in dosegel 80,1 mrd EUR, največji je bil do nefinančnih družb (26,8 mrd EUR), bank (15,4 mrd EUR) in tujine (13,8 mrd EUR). Presežek v transakcijah je znašal 2,9 mrd EUR ter je bil največji do tujine (1 mrd EUR) in bank (575 mio EUR).

9Tujina

Finančna sredstva tujine so konec drugega četrtletja 2026 znašala 96,6 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 6,4 mrd EUR. Največ naložb je imela tujina v lastniški kapital. Skupaj so se naložbe okrepile za 2,3 mrd EUR (predvsem zaradi vrednostnih sprememb) na 28,6 mrd EUR. Večina teh naložb je bila usmerjena v nefinančne družbe (70 %), sledile pa so naložbe v banke (21 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, med katerimi prevladujejo državni papirji, so dosegle 23,8 mrd EUR in so se okrepile za 1,1 mrd EUR (od tega za 1,4 mrd EUR prek transakcij). Terjatve iz vlog so se povečale za 1,5 mrd EUR in znašale 15,8 mrd EUR, od tega največ do centralne banke (predvsem iz naslova prilagoditve evrobankovcev). Terjatve iz posojil so se povečale za 616 mio EUR na 15,1 mrd EUR, največ terjatev pa je bilo do nefinančnih družb (53 %) in države (36 %).

Obveznosti tujine so znašale 107,5 mrd EUR in so se povečale za 8,5 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 4,5 mrd EUR (predvsem iz naslova vrednostnih sprememb v višini 3 mrd EUR) in znašale 27,7 mrd EUR, pri čemer je bilo 28 % obveznosti do gospodinjstev, 26 % do investicijskih skladov in 20 % do nefinančnih družb. Obveznosti iz gotovine in vlog so dosegle 27,3 mrd EUR, od tega do centralne banke 50 % in gospodinjstev 20 %. Tujina je imela 27,3 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki so se povečale za 2,5 mrd EUR, predvsem prek transakcij. Največji imetniki tujih dolžniških vrednostnih papirjev so bili banke (40 %), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (25 %) ter centralna banka (24 %).

Tujina je imela primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti v višini 10,8 mrd EUR, kar je posledica primanjkljaja do finančnih družb (29,5 mrd EUR) in gospodinjstev (13,8 mrd EUR) ter presežka do države (18,3 mrd EUR) in nefinančnih družb (14,2 mrd EUR). V zadnjem letu se je neto finančni položaj tujine poslabšal za 2,1 mrd EUR, najbolj do finančnih družb (za 2,4 mrd EUR) in gospodinjstev (za 1,5 mrd EUR), izboljšal pa do države (za 1,3 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 644 mio EUR). Z vidika finančnih instrumentov je imela tujina presežek pri posojilih (7 mrd EUR) in lastniškem kapitalu (1 mrd EUR), primanjkljaj pa pri gotovini in vlogah (11,5 mrd EUR), dolžniških vrednostnih papirjih (3,5 mrd EUR) ter drugih terjatvah (2,4 mrd EUR).

Tujina je imela do domačih sektorjev v zadnjem letu primanjkljaj v transakcijah v višini 302 mio EUR. Sektorsko gledano je tujina financirala državo (1,6 mrd EUR) in nefinančne družbe (532 mio EUR), medtem ko so tujino financirali finančne družbe (1,5 mrd EUR) in gospodinjstva (1 mrd EUR). Z vidika finančnih instrumentov so domači sektorji financirali tujino z dolžniškimi vrednostnimi papirji in lastniškim kapitalom, tujina pa domače sektorje s terjatvami iz gotovine in vlog.