1Povzetek gibanj v finančnih računih v zadnjem letu

Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec tretjega četrtletja 2025 znašale 432 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 31,3 mrd EUR. Najbolj so se povečale terjatve gospodinjstev (za 7,8 mrd EUR), tujine (za 7,2 mrd EUR) in države (za 6,2 mrd EUR), medtem ko so se najbolj povečale obveznosti tujine (za 9,6 mrd EUR), nefinančnih družb (za 9,5 mrd EUR) in bank (za 3,4 mrd EUR).

Zadolženost nefinančnih družb se je povečala za 914 mio EUR, najbolj v tujini in pri domačih bankah.

Centralna banka je izboljšala neto finančni položaj do bank (za 2,3 mrd EUR), poslabšala pa do države (za 2,2 mrd EUR).

Banke so nadaljevale z okrepljeno posojilno aktivnostjo, povečale naložbe v dolžniške vrednostne papirje in zmanjšale vloge pri centralni banki. Močno so se povečale prejete vloge (za 2,2 mrd EUR).

Nadaljevala se je rast danih posojil drugih finančnih posrednikov, ki so se povečala za 221 mio EUR.

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi so povečali terjatve iz lastniških (za 577 mio EUR) in dolžniških vrednostnih papirjev (za 516 mio EUR).

Državi so narasle naložbe v lastniški kapital za 4 mrd EUR (predvsem zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb), povečala je tudi vloge pri centralni banki ter obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev in posojil. Primanjkljaj države je v zadnjem letu znašal 981 mio EUR oziroma 1,4 % BDP.

Gospodinjstva so povečala obveznosti iz najetih posojil za 1,2 mrd EUR, največ do bank in drugih finančnih posrednikov.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti tujine se je v zadnjem letu dodatno poglobil. Povečal se je za 2,4 mrd EUR, na 9,3 mrd EUR, največ zaradi rasti primanjkljaja pri dolžniških vrednostnih papirjih.

2Nefinančne družbe

Finančna sredstva nefinančnih družb so konec tretjega četrtletja 2025 znašala 76,1 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 4,3 mrd EUR. Druge terjatve so dosegle 27,4 mrd EUR in so se povečale za 1,1 mrd EUR. Največ terjatev je bilo v obliki komercialnih kreditov in predujmov (78 %), od tega 53 % do tujine in 36 % v lastnem sektorju. Naložbe v lastniški kapital so se povečale za 2 mrd EUR (948 mio EUR zaradi transakcij) in so znašale 26,7 mrd EUR, pri čemer je bilo 72 % naložb v lastnem sektorju. Vloge so narasle za 588 mio EUR in dosegle 12,7 mrd EUR, od tega 86 % pri domačih bankah.

Obveznosti nefinančnih družb so znašale 128,7 mrd EUR in so se povečale za 9,5 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so dosegle 75,1 mrd EUR in so narasle za 7,7 mrd EUR, od tega 1,6 mrd EUR zaradi transakcij. Največji lastniki so bili gospodinjstva (27 %), tujina (26 %), nefinančne družbe (26 %) in država (17 %). Nefinančne družbe so imele 26,8 mrd EUR drugih obveznosti, ki so se povečale za 1 mrd EUR. Največ obveznosti je bilo iz komercialnih kreditov in predujmov (67 %), od tega 47 % do tujine in 43 % v lastnem sektorju. Najeta posojila so se povečala za 914 mio EUR in dosegla 26,3 mrd EUR, od tega 40 % pri domačih bankah in 30 % v tujini.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 52,6 mrd EUR in se je povečal za 5,2 mrd EUR, predvsem do gospodinjstev (za 2,6 mrd EUR) in države (za 2,3 mrd EUR). Medsebojne terjatve in obveznosti nefinančnih družb so predstavljale 45 % finančnih sredstev in 27 % obveznosti.

3Centralna banka

Finančna sredstva centralne banke so konec tretjega četrtletja 2025 znašala 34,8 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 126 mio EUR. Centralna banka je imela naložbe v dolžniške vrednostne papirje (52 %) in vloge (42 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so dosegle 18,1 mrd EUR in so obsegale državne (65 %) in tuje vrednostne papirje (34 %), pri čemer so se naložbe v tuje papirje povečale za 742 mio EUR, v državne pa zmanjšale za 842 mio EUR. Centralna banka je imela 14,7 mrd EUR terjatev iz vlog (večino iz naslova terjatev v sistemu Target[1]).

Obveznosti centralne banke so znašale 34,9 mrd EUR in so se povečale za 135 mio EUR. Obveznosti iz gotovine so dosegle 7,4 mrd EUR, od tega največ do gospodinjstev. Obveznosti iz vlog so znašale 26,3 mrd EUR, od tega 46 % do tujine, 30 % do države in 24 % do bank. Nadaljevalo se je zmanjševanje vlog bank (za 2,4 mrd EUR) ter povečevanje vlog države (za 1,3 mrd EUR) in tujine (za 1,1 mrd EUR, večinoma obveznosti do Evrosistema iz prilagoditve evrobankovcev[2]).

Neto finančni položaj centralne banke se je izboljšal do bank (za 2,3 mrd EUR), poslabšal pa do države (za 2,2 mrd EUR).

4Druge denarne finančne institucije

Finančna sredstva bank[3] so konec tretjega četrtletja 2025 znašala 57,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 2,3 mrd EUR. Vrednost danih posojil je dosegla 30,8 mrd EUR[4] oziroma 54 % naložb, od tega največ gospodinjstvom (47 %) in nefinančnim družbam (34 %). Banke so nadaljevale z okrepljeno posojilno aktivnostjo in povečale posojila za 1,9 mrd EUR, od tega gospodinjstvom za 1 mrd EUR in tujini za 414 mio EUR. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so znašale 14,3 mrd EUR (pri čemer je bilo 74 % naložb v tujih in 23 % v državnih vrednostnih papirjih) in so se povečale za 2,6 mrd EUR (predvsem kot posledica neto nakupov), najbolj v tuje vrednostne papirje. Terjatve iz gotovine in vlog so se zmanjšale za 2,3 mrd EUR, večina do centralne banke, in dosegle 9,1 mrd EUR.

Obveznosti bank so dosegle 57,4 mrd EUR in so se povečale za 3,4 mrd EUR. Najpomembnejši vir sredstev bank so bile prejete vloge[5], ki so se močno povečale (za 2,1 mrd EUR) in znašale 44,5 mrd EUR, od tega je bilo vlog gospodinjstev 64 %, vlog nefinančnih družb pa 25 %. Kapital bank se je zaradi vrednostnih sprememb povečal za 1,4 mrd EUR in je dosegel 8,1 mrd EUR. Največji delež v kapitalu sta imeli tujina (70 %) in država (19 %). Banke so imele 3,8 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, od tega 82 % do tujine.

Neto finančni položaj bank se je izboljšal do tujine (za 1,9 mrd EUR), poslabšal pa do centralne banke (za 2,3 mrd EUR), nefinančnih družb (za 668 mio EUR) in gospodinjstev (za 564 mio EUR).

5Drugi finančni posredniki

Finančna sredstva drugih finančnih posrednikov so konec tretjega četrtletja 2025 znašala 15,7 mrd EUR in so v zadnjem letu porasla za 2 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 9,9 mrd EUR in so se povečale za 1,6 mrd EUR, predvsem zaradi vrednostnih sprememb (1,4 mrd EUR). Največ naložb so imeli v tujino (60 %) in nefinančne družbe (30 %). Nadaljevala se je rast danih posojil, ki so se povečala za 221 mio EUR in dosegla 3,7 mrd EUR, od tega največ gospodinjstvom (48 %) in nefinančnim družbam (41 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 122 mio EUR in dosegle 1,1 mrd EUR, pri čemer je bilo 91 % naložb v tujih vrednostnih papirjih. Vloge so znašale 622 mio EUR, od tega 84 % pri domačih bankah.

Obveznosti drugih finančnih posrednikov so znašale 15,9 mrd EUR in so se povečale za 2,3 mrd EUR. Vrednost lastniškega kapitala je dosegla 11,9 mrd EUR in se je zvišala za 2,1 mrd EUR. Najpomembnejša postavka v lastniškem kapitalu so bile enote investicijskih skladov (62 %), predvsem v lasti gospodinjstev (64 %) ter zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (27 %). Vrednost investicijskih skladov se je povečala za 1,1 mrd EUR in dosegla 7,3 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 391 mio EUR. Nadaljevalo se je umirjeno zadolževanje drugih finančnih posrednikov. Najeta posojila so se povečala za 178 mio EUR in dosegla 3,7 mrd EUR, od tega 55 % pri domačih bankah in 31 % v tujini.

6Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančna sredstva zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so konec tretjega četrtletja 2025 znašala 15,1 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,2 mrd EUR. Največ finančnih sredstev so imeli naloženih v dolžniške vrednostne papirje (7,8 mrd EUR), predvsem v tuje (83 %) in državne (12 %). Terjatve so se povečale za 516 mio EUR, pretežno do tujine. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 5,9 mrd EUR in so se povečale za 577 mio EUR. Največ naložb so imeli v tujini (45 %), investicijskih skladih (34 %) in zavarovalnih družbah (12 %). Vloge so znašale 303 mio EUR, od tega 91 % pri domačih bankah.

Obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so znašale 15,8 mrd EUR in so se povečale za 1,8 mrd EUR. Zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljali največji del obveznosti (11,3 mrd EUR) in so se povečali za 735 mio EUR. V njihovi strukturi je znašal delež pokojninskih pravic 52 %, življenjskih zavarovanj 31 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 17 %. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 1 mrd EUR in dosegle 3,9 mrd EUR. Najpomembnejši lastniki so bili država (41 %), tujina (23 %) ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi (20 %).

7Država

Finančna sredstva države so konec tretjega četrtletja 2025 znašala 47,8 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 6,2 mrd EUR. Država je imela 22,7 mrd EUR naloženih v lastniški kapital, največ v nefinančne družbe (57 %) in v lastni sektor (23 %). Naložbe so se zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečale za 3,9 mrd EUR. Vloge so se narasle za 1,2 mrd EUR in dosegle 14 mrd EUR, od tega 56 % pri centralni banki, 25 % v tujini, 12 % v lastnem sektorju in 6 % pri domačih bankah. Druge terjatve so znašale 5,7 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (53 %) in znotraj lastnega sektorja (19 %), ter so se povečale za 344 mio EUR. Terjatve iz posojil so dosegle 2,8 mrd EUR, od tega 54 % do tujine, 15 % do bank in 13 % do nefinančnih družb.

Obveznosti države so znašale 58,2 mrd EUR in so se povečale za 3,2 mrd EUR. Država je imela 35,8 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, največ do tujine (53 %) in centralne banke (33 %). Obveznosti so se zmanjšale do centralne banke (za 842 mio EUR), povečale pa predvsem do tujine (za 790 mio EUR) in bank (za 493 mio EUR). Neto izdaje so znašale 1,3 mrd EUR, vrednostne spremembe pa ­–503 mio EUR. Najeta posojila so se povečala za 1,5 mrd EUR (predvsem v tujini) in dosegla 7,6 mrd EUR, od tega 74 % v tujini in 20 % pri domačih bankah. Druge obveznosti so znašale 6,5 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (43 %), tujine (18 %) in znotraj lastnega sektorja (17 %), ter so se povečale za 261 mio EUR.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 10,4 mrd EUR in se je zmanjšal za 3,1 mrd EUR, primanjkljaj v transakcijah pa je dosegel 981 mio EUR oziroma 1,4 % BDP.

8Gospodinjstva

Finančna sredstva gospodinjstev so konec tretjega četrtletja 2025 znašala 92 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 7,8 mrd EUR. Vloge so dosegle 32 mrd EUR, od tega 89 % v domačih bankah, ter so se povečale za 1,7 mrd EUR, terjatve iz gotovine pa so znašale 8,3 mrd EUR. Naložb v lastniški kapital je bilo za 33,8 mrd EUR, največ v nefinančne družbe (60 %), tujino (20 %) in domače investicijske sklade (14 %). Naložbe so se povečale za 4,5 mrd EUR, pri čemer so neto nakupi znašali 1 mrd EUR. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so narasle za 567 mio EUR, na 10,1 mrd EUR, pri čemer je bilo pokojninskih pravic 58 %, življenjskih zavarovanj 36 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 6 %. Druge terjatve so se povečale za 261 mio EUR in dosegle 4,6 mrd EUR, od tega 66 % do nefinančnih družb in 23 % do države.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 19,5 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 1,3 mrd EUR. Najeta posojila so narasla za 1,2 mrd EUR in dosegla 17,2 mrd EUR, od tega 84 % pri domačih bankah in 10 % pri drugih finančnih posrednikih.

Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je povečal za 6,5 mrd EUR, na 72,6 mrd EUR, največji je bil do nefinančnih družb (24 mrd EUR), bank (14,5 mrd EUR) in tujine (12,4 mrd EUR). Presežek v transakcijah je dosegel 2,8 mrd EUR in je bil največji do tujine (1 mrd EUR).

9Tujina

Finančna sredstva tujine so konec tretjega četrtletja 2025 znašala 91,8 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 7,2 mrd EUR. Največ naložb je imela tujina v lastniški kapital, ki se je povečal za 2,9 mrd EUR (od tega za 1,2 mrd EUR s transakcijami), na 27,2 mrd EUR, pri čemer je bilo 71 % naložb v nefinančne družbe in 21 % v banke. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, med katerimi prevladujejo državni papirji, so dosegle 22,3 mrd EUR in so se okrepile za 1 mrd EUR, predvsem zaradi transakcij. Močno so se povečale terjatve iz posojil (najbolj do države), za 1,7 mrd EUR na 15,1 mrd EUR, od tega je bilo največ terjatev do nefinančnih družb (53 %) in države (37 %). Terjatve iz vlog so se povečale za 1,1 mrd EUR in dosegle 14,7 mrd EUR, od tega 82 % do centralne banke (predvsem iz naslova prilagoditve evrobankovcev) in 18 % do bank.

Obveznosti tujine so znašale 101,1 mrd EUR in so se povečale za 9,6 mrd EUR. Obveznosti iz gotovine in vlog so se povečale za 1 mrd EUR ter dosegle 26,8 mrd EUR. Tujina je imela 25,7 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki so se močno povečale (za 3,5 mrd EUR, predvsem s transakcijami). Največji imetniki tujih dolžniških vrednostnih papirjev so bili banke (41 %), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (25 %) ter centralna banka (24 %). Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 2,6 mrd EUR (od tega za 1,6 mrd EUR zaradi transakcij) in znašale 24,3 mrd EUR, pri čemer je bilo 28 % obveznosti do gospodinjstev, 23 % do investicijskih skladov in 22 % do nefinančnih družb.

Tujina je imela primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti v znesku 9,3 mrd EUR, kar je posledica primanjkljaja do finančnih družb (28 mrd EUR) in gospodinjstev (12,4 mrd EUR) ter presežka do države (17,1 mrd EUR) in nefinančnih družb (14 mrd EUR). V zadnjem letu se je neto finančni položaj tujine poslabšal za 2,4 mrd EUR, najbolj do finančnih družb (za 2,9 mrd EUR) in gospodinjstev (za 1,1 mrd EUR), izboljšal pa do države (za 1,4 mrd EUR). Z vidika finančnih instrumentov je imela tujina presežek pri posojilih (7,5 mrd EUR) in lastniškem kapitalu (2,9 mrd EUR), primanjkljaj pa pri gotovini in vlogah (12,1 mrd EUR), dolžniških vrednostnih papirjih (3,4 mrd EUR) ter drugih terjatvah (2,7 mrd EUR). Položaj se je najbolj poslabšal pri dolžniških vrednostnih papirjih (za 2,5 mrd EUR).

Tujina je imela do domačih sektorjev v zadnjem letu primanjkljaj v transakcijah (1,8 mrd EUR). Sektorsko gledano je tujina financirala državo (2,4 mrd EUR) in nefinančne družbe, medtem ko so tujino financirali finančne družbe (3,5 mrd EUR) in gospodinjstva (1 mrd EUR). Z vidika finančnih instrumentov so domači sektorji financirali tujino z dolžniškimi vrednostnimi papirji (1,8 mrd EUR), lastniškim kapitalom in drugimi terjatvami, tujina pa domače sektorje s posojili (905 mio EUR).