1Povzetek gibanj v finančnih računih v zadnjem letu

Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec tretjega četrtletja 2024 dosegle 398,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu (od zadnjega četrtletja 2023 do tretjega četrtletja 2024) povečale za 21,5 mrd EUR. Najbolj so se povečale terjatve gospodinjstev (za 6,9 mrd EUR), tujine (za 4 mrd EUR), nefinančnih družb (za 3,4 mrd EUR) in države (za 2,6 mrd EUR), medtem ko so se najbolj povečale obveznosti nefinančnih družb (za 6,5 mrd EUR), tujine (za 6,2 mrd EUR) in države (za 3,2 mrd EUR).

Nefinančne družbe so poslabšale svoj neto finančni položaj za 3,1 mrd EUR, presežek v transakcijah pa je znašal 1 mrd EUR, največ do bank.

Centralna banka je izboljšala neto finančni položaj do bank (za 2,4 mrd EUR), poslabšala pa do tujine (za 2,5 mrd EUR).

Banke so povečale naložbe v dolžniške vrednostne papirje (za 3,2 mrd EUR) in dana posojila ter zmanjšale vloge pri centralni banki. Na strani obveznosti se je zaradi dobičkov najbolj povečal njihov kapital (za 1,3 mrd EUR), v manjšem obsegu pa tudi vloge in dolžniški vrednostni papirji.

Pozitivna gibanja na borzah se odražajo tudi v poslovanju investicijskih skladov. Njihova vrednost je narasla na 6,3 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 451 mio EUR, vrednostne spremembe pa 932 mio EUR.

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi so povečali naložbe v dolžniške vrednostne papirje (za 496 mio EUR) in zmanjšali terjatve iz vlog.

Državi so se zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečale naložbe v lastniški kapital (za 3,8 mrd EUR) in obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev (za 2,5 mrd EUR). Primanjkljaj države je znašal 784 mio EUR oziroma 1,2 % BDP.

Naložbe gospodinjstev v lastniški kapital so se močno povečale (za 4,2 mrd EUR), pri čemer so neto nakupi znašali 807 mio EUR.

Nadaljevalo se je poglabljanje primanjkljaja finančnih sredstev glede na obveznosti tujine. V zadnjem letu se je primanjkljaj povečal za 2,2 mrd EUR, na 5,9 mrd EUR, najbolj do finančnih družb in gospodinjstev, izboljšal pa se je položaj do države.

2Nefinančne družbe

Finančna sredstva nefinančnih družb so konec tretjega četrtletja 2024 znašala 70,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 3,4 mrd EUR. Druge terjatve so dosegle 25,1 mrd EUR in so se povečale za 116 mio EUR, pri čemer so se povečale do tujine (za 801 mio EUR), zmanjšale pa do države (za 361 mio EUR) in znotraj lastnega sektorja (za 290 mio EUR). Največ terjatev je bilo v obliki komercialnih kreditov in predujmov (81 %), od tega 53 % do tujine in 37 % v lastnem sektorju. Naložbe v lastniški kapital so se povečale za 2,2 mrd EUR in so znašale 24,6 mrd EUR, pri čemer je bila večina naložb znotraj lastnega sektorja (74 %). Vloge so dosegle 12,1 mrd EUR, od tega 85 % pri domačih bankah. Močno so se povečale vloge v tujini (za 551 mio EUR), rast vlog pri domačih bankah pa se je upočasnila (povečanje za 417 mio EUR).

Obveznosti nefinančnih družb so znašale 118 mrd EUR in so se povečale za 6,5 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so dosegle 67,8 mrd EUR in so narasle za 7,1 mrd EUR, od tega 1,3 mrd EUR zaradi transakcij. Največji lastniki so bili nefinančne družbe (27 %), tujina (27 %), gospodinjstva (26 %) in država (16 %). Najeta posojila so dosegla 25,3 mrd EUR, od tega 41 % pri domačih bankah in 30 % v tujini, in so se zmanjšala za 247 mio EUR. Nefinančne družbe so se razdolžile pri bankah (za 364 mio EUR) in državi (za 255 mio EUR), zadolžile pa v lastnem sektorju (za 229 mio EUR) in pri gospodinjstvih. Poleg tega so imele 24,2 mrd EUR drugih obveznosti. Največ obveznosti je bilo iz komercialnih kreditov in predujmov (73 %), od tega 48 % do tujine in 42 % znotraj lastnega sektorja.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 47,6 mrd EUR in se je povečal za 3,1 mrd EUR. Finančni položaj se je poslabšal do gospodinjstev (za 2,7 mrd EUR) in države (za 1,1 mrd EUR), izboljšal pa do bank (za 716 mio EUR). Presežek v transakcijah je znašal 1 mrd EUR, največ do bank. Medsebojne terjatve in obveznosti nefinančnih družb so predstavljale 45 % finančnih sredstev in 27 % obveznosti.

3Centralna banka

Finančna sredstva centralne banke so konec tretjega četrtletja 2024 znašala 34,7 mrd EUR in so se v zadnjem letu zmanjšala za 669 mio EUR. Centralna banka je imela naložbe v dolžniške vrednostne papirje (53 %) in vloge (42 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so obsegale državne (69 %) in tuje vrednostne papirje (30 %) ter so se povečale za 1,2 mrd EUR (predvsem zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb) in dosegle 18,3 mrd EUR. Centralna banka je imela 14,6 mrd EUR terjatev iz vlog (večino iz naslova terjatev v sistemu Target[1]), ki so se zmanjšale za 2 mrd EUR.

Obveznosti centralne banke so znašale 34,7 mrd EUR in so se zmanjšale za 670 mio EUR. Obveznosti iz gotovine so dosegle 7,3 mrd EUR, od tega največ do gospodinjstev. Obveznosti iz vlog so se zmanjšale in znašale 26,3 mrd EUR, od tega 42 % do tujine, 33 % do bank in 25 % do države. Povečale so se vloge tujine (za 1,4 mrd EUR, večinoma obveznosti do Evrosistema iz prilagoditve evrobankovcev[2]). Kapital centralne banke se je zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje povečal za 1,2 mrd EUR.

Neto finančni položaj centralne banke se je izboljšal do bank (za 2,4 mrd EUR), poslabšal pa do tujine (za 2,5 mrd EUR).

4Druge denarne finančne institucije

Finančna sredstva bank[3] so konec tretjega četrtletja 2024 znašala 54,7 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 2 mrd EUR. Vrednost danih posojil je dosegla 29 mrd EUR[4] oziroma 53 % naložb, od tega največ gospodinjstvom (46 %) in nefinančnim družbam (36 %). Banke so povečale posojila za 1,2 mrd EUR, najbolj drugim finančnim posrednikom (za 841 mio EUR, predvsem zaradi posojila eni od lizinških družb) in gospodinjstvom (za 726 mio EUR), posojila nefinančnim družbam pa so nadaljevala negativen trend in so se zmanjšala (za 364 mio EUR). Močno so se povečale naložbe v dolžniške vrednostne papirje (za 3,2 mrd EUR, predvsem kot posledica neto nakupov) in dosegle 11,7 mrd EUR, pri čemer je bilo 72 % naložb v tujih in 24 % v državnih vrednostnih papirjih. Terjatve iz gotovine in vlog so se zmanjšale za 2,5 mrd EUR in dosegle 11,4 mrd EUR, večina do centralne banke.

Obveznosti bank so znašale 54 mrd EUR in so se povečale za 2,4 mrd EUR. Najpomembnejši vir sredstev bank so bile prejete vloge[5] v znesku 42,4 mrd EUR, predvsem gospodinjstev (64 %) in nefinančnih družb (24 %). Vloge so se povečale za 410 mio EUR, najbolj vloge gospodinjstev (za 696 mio EUR) in nefinančnih družb (za 417 mio EUR), zmanjšale pa vloge tujine (za 342 mio EUR). Kapital bank se je povečal za 1,3 mrd EUR, predvsem prek vrednostnih sprememb, in je dosegel 6,7 mrd EUR. Največji delež v kapitalu sta imeli tujina (72 %) in država (18 %). Obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev so se ob novih izdajah, predvsem z namenom izpolnjevanja regulatornih zahtev, povečale za 549 mio EUR in dosegle 3,8 mrd EUR, od tega 78 % do tujine.

Neto finančni položaj bank se je izboljšal do tujine (za 1,6 mrd EUR) in drugih finančnih posrednikov (za 941 mio EUR), poslabšal pa do centralne banke (za 2,4 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 716 mio EUR).

5Drugi finančni posredniki

Finančna sredstva drugih finančnih posrednikov[6] so konec tretjega četrtletja 2024 znašala 13,7 mrd EUR in so v zadnjem letu porasla za 1,8 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so se povečale za 1,8 mrd EUR in dosegle 8,3 mrd EUR, pri čemer so imeli največ naložb v tujino (61 %) in nefinančne družbe (29 %). Vrednost danih posojil je znašala 3,5 mrd EUR, od tega največ gospodinjstvom (48 %) in nefinančnim družbam (42 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 116 mio EUR in dosegle 930 mio EUR, pri čemer je bilo 90 % naložb v tujih vrednostnih papirjih. Vloge so znašale 560 mio EUR, od tega 83 % pri domačih bankah.

Obveznosti drugih finančnih posrednikov so znašale 13,6 mrd EUR in so se povečale za 1,8 mrd EUR. Vrednost lastniškega kapitala je dosegla 9,8 mrd EUR in se je zvišala za 1,6 mrd EUR. Najpomembnejša postavka v lastniškem kapitalu so bile enote investicijskih skladov (64 %), predvsem v lasti gospodinjstev (61 %) ter zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (27 %). Pozitivna gibanja na borzah se odražajo tudi v poslovanju investicijskih skladov, saj se je njihova vrednost povečala za 1,4 mrd EUR in dosegla 6,3 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 451 mio EUR, vrednostne spremembe pa 932 mio EUR. Zadolževanje drugih finančnih posrednikov se je umirilo. Najeta posojila so se povečala za 191 mio EUR in dosegla 3,6 mrd EUR, od tega 55 % pri domačih bankah (povečanje za 841 mio EUR) in 31 % v tujini (zmanjšanje za 694 mio EUR).

6Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančna sredstva zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so konec tretjega četrtletja 2024 znašala 13,9 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,4 mrd EUR. Največ finančnih sredstev so imeli naloženih v dolžniške vrednostne papirje (7,3 mrd EUR), predvsem v tuje (81 %) in državne (13 %). Terjatve so se povečale za 829 mio EUR, pretežno do tujine, pri čemer so neto nakupi znašali 496 mio EUR. Naložbe v lastniški kapital so se povečale za 763 mio EUR in so dosegle 5,3 mrd EUR. Največ naložb so imeli v tujini (47 %), investicijskih skladih (33 %) in zavarovalnih družbah (12 %). Vloge so znašale 337 mio EUR, od tega 92 % pri domačih bankah, in so se zmanjšale za 111 mio EUR.

Obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so znašale 14 mrd EUR in so se povečale za 1,2 mrd EUR. Zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljali največji del obveznosti (10,6 mrd EUR) in so se povečali za 620 mio EUR. V njihovi strukturi je znašal delež pokojninskih pravic 51 %, življenjskih zavarovanj 32 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 17 %. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 535 mio EUR in dosegle 3 mrd EUR. Najpomembnejši lastniki so bili država (39 %), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (24 %) ter tujina (23 %).

7Država

Finančna sredstva države so konec tretjega četrtletja 2024 znašala 41,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 2,6 mrd EUR. Država je imela 18,7 mrd EUR naloženih v lastniški kapital, največ v nefinančne družbe (58 %) in v lastni sektor (23 %). Naložbe so se zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečale za 3,8 mrd EUR. Vloge so se zmanjšale za 436 mio EUR (najbolj pri centralni banki, in sicer za 981 mio EUR) in dosegle 12,8 mrd EUR, od tega 51 % pri centralni banki, 26 % v tujini, 17 % v lastnem sektorju in 6 % pri domačih bankah. Druge terjatve so znašale 5,2 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (49 %) in znotraj lastnega sektorja (20 %). Terjatve iz posojil so dosegle 2,9 mrd EUR, od tega 55 % do tujine, 15 % do bank in 14 % do nefinančnih družb.

Obveznosti države so znašale 54,9 mrd EUR in so se povečale za 3,2 mrd EUR. Država je imela 35 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, največ do tujine (52 %) in centralne banke (36 %). Obveznosti države so se povečale do tujine (za 1,5 mrd EUR), centralne banke (za 588 mio EUR) in bank (za 526 mio EUR). Neto izdaje so znašale 344 mio EUR, vrednostne spremembe pa 2,5 mrd EUR. Najeta posojila so se zmanjšala za 379 mio EUR in dosegla 6,1 mrd EUR, od tega 72 % v tujini in 22 % pri domačih bankah. Druge obveznosti so znašale 6,1 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (45 %), lastnega sektorja (17 %) in tujine (16 %), ter so se zmanjšale za 404 mio EUR.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 13,5 mrd EUR in se je povečal za 538 mio EUR, primanjkljaj v transakcijah pa je dosegel 784 mio EUR oziroma 1,2 % BDP.

8Gospodinjstva

Finančna sredstva gospodinjstev so konec tretjega četrtletja 2024 znašala 83,6 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 6,9 mrd EUR. Vloge so dosegle 30,1 mrd EUR, od tega 90 % v domačih bankah, ter so se povečale za 893 mio EUR. Terjatve iz gotovine so znašale 7,9 mrd EUR. Naložb v lastniški kapital je bilo za 29 mrd EUR, največ v nefinančne družbe (62 %), tujino (20 %) in domače investicijske sklade (13 %). Naložbe so se močno povečale (za 4,2 mrd EUR), pri čemer so neto nakupi znašali 807 mio EUR. Naložbe gospodinjstev v investicijske sklade so dosegle 5 mrd EUR, od tega 78 % v domačih in 22 % v tujih skladih. Eksperimentalni podatki ECB o končnih naložbah gospodinjstev prek investicijskih skladov kažejo, da so bila sredstva naložena predvsem v tržnih delnicah (74 %) in dolžniških vrednostnih papirjih (22 %). Prevladovale so naložbe v državah zunaj evroobmočja (68 %), medtem ko je bilo v evroobmočju 27 %, v Sloveniji pa samo 5 % naložb. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so zrasle za 793 mio EUR, na 9,5 mrd EUR, pri čemer je bilo pokojninskih pravic 56 %, življenjskih zavarovanj 37 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 7 %.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 18,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 939 mio EUR. Najeta posojila so zrasla za 917 mio EUR in dosegla 16 mrd EUR, od tega 84 % pri domačih bankah in 10 % pri drugih finančnih posrednikih.

Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev je znašal 65,4 mrd EUR in se je povečal za 6 mrd EUR, najbolj do nefinančnih družb (za 2,7 mrd EUR) in tujine (za 1,1 mrd EUR).

Porazdelitev premoženja gospodinjstev je zelo neenakomerna. Eksperimentalni podatki ECB o porazdelitvi premoženja gospodinjstev[7], ki vključujejo finančna sredstva in obveznosti ter nepremičnine, kažejo, da najbogatejših 10 % gospodinjstev v Sloveniji poseduje 49 % celotnega neto premoženja, medtem ko spodnjih 50 % gospodinjstev poseduje le 11 %.

9Tujina

Finančna sredstva tujine so konec tretjega četrtletja 2024 znašala 84,8 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 4 mrd EUR. Največ naložb je imela tujina v lastniški kapital, ki se je povečal za 2,4 mrd EUR (za 1 mrd EUR prek transakcij), na 24,7 mrd EUR, od tega je bilo 73 % naložb v nefinančne družbe in 20 % v banke. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, med katerimi prevladujejo državni papirji, so dosegle 21,2 mrd EUR in so se povečale za 2 mrd EUR, predvsem prek vrednostnih sprememb. Tujina je imela 13,6 mrd EUR terjatev iz vlog, od tega 81 % do centralne banke (predvsem iz naslova prilagoditve evrobankovcev2) in 19 % do bank, ki so se povečale za 1 mrd EUR. Terjatve iz posojil so se zmanjšale za 1,1 mrd EUR (najbolj do drugih finančnih posrednikov in države) na 13,3 mrd EUR, od tega je bilo največ terjatev do nefinančnih družb in države.

Obveznosti tujine so znašale 90,7 mrd EUR in so se povečale za 6,2 mrd EUR. Obveznosti iz gotovine in vlog so se zmanjšale za 1,1 mrd EUR ter dosegle 25,6 mrd EUR. Tujina je imela 22,1 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki so se povečale za 4,2 mrd EUR (najbolj do bank, predvsem zaradi transakcij). Največji imetniki tujih dolžniških vrednostnih papirjev so bili banke (38 %), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (27 %) ter centralna banka (25 %). Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 2,9 mrd EUR (za 1,3 mrd EUR prek transakcij) in znašale 21,3 mrd EUR, od tega 28 % do gospodinjstev, 23 % do investicijskih skladov in 21 % do nefinančnih družb.

Tujina je imela primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti v znesku 5,9 mrd EUR, kar je posledica primanjkljaja do finančnih družb (24,9 mrd EUR) in gospodinjstev (10,8 mrd EUR) ter presežka do države (15,7 mrd EUR) in nefinančnih družb (14,1 mrd EUR). V zadnjem letu se je neto finančni položaj tujine poslabšal za 2,2 mrd EUR, najbolj do finančnih družb (za 1,9 mrd EUR) in gospodinjstev (za 1,1 mrd EUR), izboljšal pa do države (za 927 mio EUR). Z vidika finančnih instrumentov je imela tujina presežek pri posojilih (6,5 mrd EUR) in lastniškem kapitalu (3,4 mrd EUR), primanjkljaj pa pri gotovini in vlogah (12 mrd EUR) ter drugih terjatvah (2,3 mrd EUR).

Tujina je imela do domačih sektorjev v zadnjem letu primanjkljaj v transakcijah (2,7 mrd EUR), ki so ga financirali gospodinjstva (872 mio EUR), finančne družbe (792 mio EUR), država (612 mio EUR) in nefinančne družbe (379 mio EUR). Z vidika finančnih instrumentov so domači sektorji financirali tujino predvsem z dolžniškimi vrednostnimi papirji (2,6 mrd EUR), posojili (1,1 mrd EUR) in drugimi terjatvami (1 mrd EUR), tujina pa domače sektorje s terjatvami iz gotovine in vlog (2,2 mrd EUR).