1Povzetek gibanj v finančnih računih v zadnjem letu

Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec leta 2025 znašale 432,8 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 27,5 mrd EUR. Najbolj so se povečale terjatve gospodinjstev (za 7,4 mrd EUR), tujine (za 6 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 4,5 mrd EUR), medtem ko so se najbolj povečale obveznosti tujine (za 8,7 mrd EUR), nefinančnih družb (za 7,6 mrd EUR) in bank (za 4,5 mrd EUR).

Nefinančne družbe so zabeležile poslabšanje neto finančnega položaja za 3 mrd EUR, kar je posledica negativnih neto vrednostnih sprememb v odnosu do gospodinjstev in države.

Centralna banka je zmanjšala naložbe v državne in povečala v tuje vrednostne papirje. Na drugi strani so se zmanjšale obveznosti iz vlog do bank (za 1 mrd EUR) in države (za 903 mio EUR) ter povečale do tujine.

Banke so nadaljevale z okrepljeno posojilno aktivnostjo, povečale naložbe v dolžniške vrednostne papirje ter zabeležile izrazito rast prejetih vlog (za 2,7 mrd EUR).

Vrednost investicijskih skladov je narasla na 7,7 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 473 mio EUR, vrednostne spremembe pa 508 mio EUR.

Obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov iz zavarovanj in pokojninskih shem so se povečale za 803 mio EUR in dosegle 11,6 mrd EUR, pri čemer so v njihovi strukturi prevladovale pokojninske pravice (52 %).

Državi so zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb narasle naložbe v lastniški kapital, zmanjšala je vloge pri centralni banki in povečala obveznosti iz posojil. Primanjkljaj države je v zadnjem letu znašal 1,8 mrd EUR oziroma 2,5 % BDP.

Gospodinjstva so močno povečala vloge (za 2,2 mrd EUR) in nadaljevala z zmernim povečevanjem obsega najetih posojil (1,2 mrd EUR).

Nadaljevalo se je poglabljanje primanjkljaja finančnih sredstev glede na obveznosti tujine. Primanjkljaj se je povečal za 2,7 mrd EUR (najbolj do finančnih družb in gospodinjstev) na 10,2 mrd EUR.

2Nefinančne družbe

Finančna sredstva nefinančnih družb so konec leta 2025 znašala 76,8 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 4,5 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so znašale 27,2 mrd EUR in so se povečale za 2,2 mrd EUR (1,1 mrd EUR zaradi transakcij), pri čemer je bilo 72 % naložb v lastnem sektorju. Druge terjatve so se povečale za 728 mio EUR in so dosegle 26,6 mrd EUR. Največ terjatev je bilo v obliki komercialnih kreditov in predujmov (78 %), od tega 51 % do tujine in 38 % v lastnem sektorju. Obseg vlog se je povečal za 1 mrd EUR in dosegel 13,7 mrd EUR, pri čemer je bilo 86 % vlog pri domačih bankah, kjer je bila zabeležena tudi večina rasti.

Obveznosti nefinančnih družb so znašale 128,4 mrd EUR in so se povečale za 7,5 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so dosegle 75,4 mrd EUR in so narasle za 5,9 mrd EUR, od tega 1,3 mrd EUR zaradi transakcij. Največji lastniki so bili gospodinjstva (27 %), tujina (26 %), nefinančne družbe (26 %) in država (17 %). Nefinančne družbe so imele 26,5 mrd EUR drugih obveznosti, ki so se povečale za 342 mio EUR. Največ obveznosti je bilo iz komercialnih kreditov in predujmov (67 %), od tega 45 % do tujine in 45 % v lastnem sektorju. Okrepila se je rast najetih posojil, ki so se povečala za 1,3 mrd EUR in dosegla 26 mrd EUR, od tega 41 % pri domačih bankah in 29 % v tujini.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 51,6 mrd EUR in se je zaradi neto negativnih vrednostnih sprememb povečal za 3 mrd EUR, predvsem do gospodinjstev (za 2,3 mrd EUR) in države (za 1,4 mrd EUR). Presežek v transakcijah je znašal 204 mio EUR. Medsebojne terjatve in obveznosti nefinančnih družb so predstavljale 45 % finančnih sredstev in 27 % obveznosti.

3Centralna banka

Finančna sredstva centralne banke so konec leta 2025 znašala 33,7 mrd EUR in so se v zadnjem letu zmanjšala za 478 mio EUR. Centralna banka je imela naložbe v dolžniške vrednostne papirje (54 %) in vloge (40 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so dosegle 18 mrd EUR in so obsegale državne (65 %) in tuje vrednostne papirje (34 %), pri čemer so se naložbe v tuje papirje povečale za 516 mio EUR, v državne pa zmanjšale za 866 mio EUR. Centralna banka je imela 13,5 mrd EUR terjatev iz vlog (večino iz naslova terjatev v sistemu Target[1]), ki so se zmanjšale za 271 mio EUR.

Obveznosti centralne banke so znašale 33,8 mrd EUR in so se zmanjšale za 479 mio EUR. Obveznosti iz gotovine so dosegle 7,5 mrd EUR, največ do gospodinjstev. Obveznosti iz vlog so znašale 25 mrd EUR, od tega 50 % do tujine, 27 % do bank in 23 % do države. Nadaljevalo se je zmanjševanje vlog bank (za 1 mrd EUR), zmanjšale so se tudi vloge države (za 903 mio EUR), povečale pa vloge tujine (za 1,2 mrd EUR, večinoma obveznosti do Evrosistema iz prilagoditve evrobankovcev[2]).

Neto finančni položaj centralne banke se je izboljšal do bank (za 879 mio EUR), poslabšal pa do tujine (za 649 mio EUR).

4Druge denarne finančne institucije

Finančna sredstva bank[3] so konec leta 2025 znašala 58,7 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 3,6 mrd EUR. Vrednost danih posojil je dosegla 31,6 mrd EUR[4] oziroma 54 % naložb, od tega največ gospodinjstvom (46 %) in nefinančnim družbam (34 %). Banke so nadaljevale z okrepljeno posojilno aktivnostjo in povečale posojila za 2,5 mrd EUR, najbolj gospodinjstvom (za 1 mrd EUR), tujini (za 696 mio EUR) in nefinančnim družbam (za 532 mio EUR). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 1,7 mrd EUR (predvsem kot posledica neto nakupov tujih vrednostnih papirjev) in dosegle 14,5 mrd EUR, pri čemer je bilo 74 % naložb v tujih in 23 % v državnih vrednostnih papirjih. Terjatve iz gotovine in vlog (večina do centralne banke) so se zmanjšale za 757 mio EUR in dosegle 9,6 mrd EUR.

Obveznosti bank so dosegle 58,9 mrd EUR in so se povečale za 4,5 mrd EUR. Najpomembnejši vir sredstev bank so predstavljale prejete vloge[5] v znesku 45,5 mrd EUR, od tega je bilo vlog gospodinjstev 64 %, vlog nefinančnih družb pa 25 %. Povečanje vlog (za 2,7 mrd EUR) je bilo izrazito močnejše kot v predhodnem letu. Kapital bank se je povečal za 1,3 mrd EUR, predvsem prek vrednostnih sprememb, in je dosegel 8,3 mrd EUR. Največji delež v kapitalu sta imeli tujina (69 %) in država (19 %). Ob novih izdajah so se obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev povečale za 516 mio EUR na 4,2 mrd EUR.

Neto finančni položaj bank se je izboljšal do tujine (za 1,3 mrd EUR), poslabšal pa do gospodinjstev (za 1 mrd EUR), centralne banke (za 879 mio EUR) in nefinančnih družb (za 386 mio EUR).

5Drugi finančni posredniki

Finančna sredstva drugih finančnih posrednikov so konec leta 2025 znašala 15,9 mrd EUR in so v zadnjem letu porasla za 1,2 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 10 mrd EUR in so se povečale za 725 mio EUR. Največ naložb so imeli v tujino (62 %) in nefinančne družbe (29 %). Nadaljevala se je rast danih posojil, ki so se povečala za 224 mio EUR in dosegla 3,8 mrd EUR, od tega največ gospodinjstvom (47 %) in nefinančnim družbam (42 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 161 mio EUR in dosegle 1,2 mrd EUR, pri čemer je bilo 91 % naložb v tujih vrednostnih papirjih. Vloge so znašale 606 mio EUR, od tega 88 % pri domačih bankah.

Obveznosti drugih finančnih posrednikov so znašale 16,2 mrd EUR in so se povečale za 1,4 mrd EUR. Vrednost lastniškega kapitala je dosegla 12,2 mrd EUR in se je zvišala za 1,2 mrd EUR. Najpomembnejša postavka v lastniškem kapitalu so bile enote investicijskih skladov (63 %), predvsem v lasti gospodinjstev (64 %) ter zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (26 %). Vrednost investicijskih skladov se je povečala za 1 mrd EUR in dosegla 7,7 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 473 mio EUR, vrednostne spremembe pa 508 mio EUR. Nadaljevalo se je umirjeno zadolževanje drugih finančnih posrednikov. Najeta posojila so se povečala za 155 mio EUR in dosegla 3,8 mrd EUR, od tega 55 % pri domačih bankah in 31 % v tujini.

6Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančna sredstva zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so konec leta 2025 znašala 15,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,2 mrd EUR. Največ finančnih sredstev so imeli naloženih v dolžniške vrednostne papirje (7,9 mrd EUR), predvsem v tuje (84 %) in državne (12 %). Terjatve so se povečale za 503 mio EUR, pretežno do tujine. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 6,1 mrd EUR in so se povečale za 591 mio EUR, predvsem zaradi vrednostnih sprememb. Največ naložb so imeli v tujini (46 %), investicijskih skladih (34 %) in zavarovalnih družbah (12 %). Vloge so znašale 241 mio EUR, od tega 90 % pri domačih bankah.

Obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so znašale 16,1 mrd EUR in so se povečale za 1,8 mrd EUR. Zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljali največji del obveznosti (11,6 mrd EUR) in so se povečali za 803 mio EUR. V njihovi strukturi je znašal delež pokojninskih pravic 52 %, življenjskih zavarovanj 31 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 18 %. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se zaradi vrednostnih sprememb povečale za 1 mrd EUR in dosegle 4 mrd EUR. Najpomembnejši lastniki so bili država (42 %), tujina (24 %) ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi (20 %).

7Država

Finančna sredstva države so konec leta 2025 znašala 46,3 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 4 mrd EUR. Država je imela 23 mrd EUR naloženih v lastniški kapital, največ v nefinančne družbe (56 %) in v lastni sektor (23 %). Naložbe so se zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečale za 3,1 mrd EUR. Vloge so se zmanjšale za 720 mio EUR in dosegle 12 mrd EUR, od tega 48 % pri centralni banki, 30 % v tujini, 14 % v lastnem sektorju in 8 % pri domačih bankah. Druge terjatve so znašale 5,4 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (55 %) in znotraj lastnega sektorja (20 %), ter so se povečale za 354 mio EUR. Terjatve iz posojil so dosegle 2,8 mrd EUR, od tega 53 % do tujine, 16 % do bank in 13 % do nefinančnih družb.

Obveznosti države so znašale 57,8 mrd EUR in so se povečale za 2,8 mrd EUR. Država je imela 35,5 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, največ do tujine (52 %) in centralne banke (33 %). Obveznosti so se zmanjšale do centralne banke (za 866 mio EUR), povečale pa predvsem do bank (za 217 mio EUR), gospodinjstev (za 192 mio EUR) in tujine (za 157 mio EUR). Najeta posojila so se povečala za 1,6 mrd EUR (predvsem v tujini) in dosegla 7,7 mrd EUR, od tega 74 % v tujini in 21 % pri domačih bankah. Druge obveznosti so znašale 6,1 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (42 %), znotraj lastnega sektorja (18 %) in do gospodinjstev (18 %), ter so se povečale za 196 mio EUR.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 11,5 mrd EUR in se je zmanjšal za 1,2 mrd EUR, primanjkljaj v transakcijah pa je dosegel 1,8 mrd EUR oziroma 2,5 % BDP.

8Gospodinjstva

Finančna sredstva gospodinjstev so konec leta 2025 znašala 93,6 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 7,4 mrd EUR. Vloge so dosegle 32,8 mrd EUR, od tega 89 % v domačih bankah, ter so se povečale za 2,2 mrd EUR (v letu 2024 za 1,2 mrd EUR), terjatve iz gotovine pa so znašale 8,3 mrd EUR. Naložb v lastniški kapital je bilo za 34,2 mrd EUR, največ v nefinančne družbe (59 %), tujino (20 %) in domače investicijske sklade (14 %). Naložbe so se povečale za 3,7 mrd EUR, pri čemer so neto nakupi znašali 1 mrd EUR. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so narasle za 550 mio EUR, na 10,3 mrd EUR, v njihovi strukturi so prevladovale pokojninske pravice (58 %), sledila so življenjska zavarovanja (36 %) in rezervacije iz neživljenjskih zavarovanj (6 %). Druge terjatve so se povečale za 154 mio EUR in dosegle 4,6 mrd EUR, od tega 66 % do nefinančnih družb in 23 % do države.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 19,8 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 1,3 mrd EUR. Najeta posojila so narasla za 1,2 mrd EUR in dosegla 17,5 mrd EUR, pri čemer je bilo 84 % posojil najetih pri domačih bankah in 10 % pri drugih finančnih posrednikih.

Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je povečal za 6,1 mrd EUR, na 73,9 mrd EUR, največji je bil do nefinančnih družb (24,1 mrd EUR), bank (15 mrd EUR) in tujine (12,7 mrd EUR). Presežek v transakcijah je dosegel 3,2 mrd EUR ter je bil največji do tujine (1,1 mrd EUR) in bank (930 mio EUR).

9Tujina

Finančna sredstva tujine so konec leta 2025 znašala 91,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 6 mrd EUR. Največ naložb je imela tujina v lastniški kapital, ki se je povečal za 2,4 mrd EUR (od tega za 1 mrd EUR prek transakcij), na 27,5 mrd EUR, pri čemer je bilo 71 % naložb v nefinančne družbe in 21 % v banke. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, med katerimi prevladujejo državni papirji, so dosegle 22,4 mrd EUR in so se okrepile za 801 mio EUR, predvsem zaradi transakcij. Terjatve iz vlog so se povečale za 1,1 mrd EUR in dosegle 14,7 mrd EUR, od tega največ do centralne banke (predvsem iz naslova prilagoditve evrobankovcev). Močno so se povečala dana posojila (najbolj sektorju države), za 1,7 mrd EUR na 14,6 mrd EUR, od tega je bilo največ terjatev do nefinančnih družb (51 %) in države (39 %).

Obveznosti tujine so znašale 101,6 mrd EUR in so se povečale za 8,7 mrd EUR. Tujina je imela 26,4 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki so se močno povečale (za 2,9 mrd EUR, predvsem prek transakcij). Največji imetniki tujih dolžniških vrednostnih papirjev so bili banke (41 %), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (25 %) ter centralna banka (23 %). Obveznosti iz gotovine in vlog so porasle za 665 mio EUR in dosegle 26,2 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 2,5 mrd EUR (od tega za 1,7 mrd EUR prek transakcij) in znašale 25 mrd EUR, pri čemer je bilo 28 % obveznosti do gospodinjstev, 24 % do investicijskih skladov in 21 % do nefinančnih družb.

Tujina je imela primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti v znesku 10,2 mrd EUR, kar je posledica primanjkljaja do finančnih družb (27,3 mrd EUR) in gospodinjstev (12,7 mrd EUR) ter presežka do države (16,5 mrd EUR) in nefinančnih družb (13,2 mrd EUR). V zadnjem letu se je neto finančni položaj tujine poslabšal za 2,7 mrd EUR, najbolj do finančnih družb (za 1,7 mrd EUR) in gospodinjstev (za 1,2 mrd EUR), izboljšal pa do države (za 479 mio EUR). Z vidika finančnih instrumentov je imela tujina presežek pri posojilih (6,7 mrd EUR) in lastniškem kapitalu (2,5 mrd EUR), primanjkljaj pa pri gotovini in vlogah (11,5 mrd EUR), dolžniških vrednostnih papirjih (4 mrd EUR) ter drugih terjatvah (2,4 mrd EUR). Položaj se je najbolj poslabšal pri dolžniških vrednostnih papirjih (za 2,1 mrd EUR).

Tujina je imela do domačih sektorjev v zadnjem letu primanjkljaj v transakcijah (2 mrd EUR). Sektorsko gledano je tujina financirala državo (1,3 mrd EUR), medtem ko so tujino financirali finančne družbe (1,9 mrd EUR), gospodinjstva (1,1 mrd EUR) in nefinančne družbe. Z vidika finančnih instrumentov so domači sektorji financirali tujino z dolžniškimi vrednostnimi papirji (1,8 mrd EUR), lastniškim kapitalom in drugimi terjatvami, tujina pa domače sektorje s posojili (746 mio EUR) in terjatvami iz gotovine in vlog.