1Povzetek gibanj v finančnih računih v zadnjem letu

Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec leta 2024 dosegle 402,6 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 19,6 mrd EUR. Najbolj so se povečale terjatve gospodinjstev (za 6 mrd EUR), države (za 4 mrd EUR), tujine (za 3,6 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 3 mrd EUR), medtem ko so se najbolj povečale obveznosti tujine (za 7,7 mrd EUR), nefinančnih družb (za 4,6 mrd EUR) in države (za 2,8 mrd EUR).

Nefinančne družbe so močno povečale vloge v tujini (za 566 mio EUR) ter zmanjšale vloge in najeta posojila pri domačih bankah.

Centralna banka je izboljšala neto finančni položaj do bank (za 3,7 mrd EUR), poslabšala pa do tujine (za 2,4 mrd EUR) in države (za 1 mrd EUR).

Banke so močno zmanjšale vloge pri centralni banki, povečale naložbe v dolžniške vrednostne papirje (za 3,4 mrd EUR) in nadaljevale s posojanjem gospodinjstvom. Na strani obveznosti se je zaradi dobičkov povečal njihov kapital (za 1,2 mrd EUR).

Nadaljevala se je upočasnjena rast najetih posojil drugih finančnih posrednikov, ki so se povečala za 223 mio EUR.

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi so povečali naložbe v lastniške (za 731 mio EUR) in dolžniške vrednostne papirje (za 692 mio EUR).

Neto finančni položaj države se je izboljšal za 1,3 mrd EUR (predvsem zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb), primanjkljaj pa je v zadnjem letu znašal 608 mio EUR oziroma 0,9% BDP.

Gospodinjstva so povečala vloge za 1,2 mrd EUR, v primerjavi s preteklim letom pa so močno povečala tudi obseg najetih posojil (za 1 mrd EUR).

Neto finančni položaj tujine se je poslabšal za 4 mrd EUR, predvsem do finančnih družb, gospodinjstev in nefinančnih družb. Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti tujine je konec leta dosegel 7,1 mrd EUR.

2Nefinančne družbe

Finančna sredstva nefinančnih družb so konec leta 2024 znašala 70,9 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 3 mrd EUR. Druge terjatve so dosegle 24,9 mrd EUR in so se okrepile za 606 mio EUR, pri čemer so se povečale do tujine (za 1 mrd EUR), zmanjšale pa predvsem znotraj lastnega sektorja (za 313 mio EUR). Največ terjatev je bilo v obliki komercialnih kreditov in predujmov (81 %), od tega 52 % do tujine in 38 % v lastnem sektorju. Naložbe v lastniški kapital so se povečale za 1,2 mrd EUR in so znašale 24,7 mrd EUR, pri čemer je bilo 73 % naložb znotraj lastnega sektorja. Vloge so dosegle 12,2 mrd EUR, od tega 86 % pri domačih bankah. Močno so se povečale vloge v tujini (za 571 mio EUR), medtem ko so se prvič po letu 2012 zmanjšale vloge pri domačih bankah (za 130 mio EUR).

Obveznosti nefinančnih družb so znašale 118,9 mrd EUR in so se povečale za 4,6 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so dosegle 68,7 mrd EUR in so narasle za 4,5 mrd EUR, od tega 1,6 mrd EUR zaradi transakcij. Največji lastniki so bili nefinančne družbe (26 %), tujina (26 %), gospodinjstva (26 %) in država (17 %). Nefinančne družbe so imele 25 mrd EUR drugih obveznosti, ki so se povečale za 305 mio EUR. Največ obveznosti je bilo iz komercialnih kreditov in predujmov (72 %), od tega 48 % do tujine in 43 % znotraj lastnega sektorja. Najeta posojila so se zmanjšala za 179 mio EUR in dosegla 24,6 mrd EUR, od tega 41 % pri domačih bankah in 30 % v tujini.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 48 mrd EUR in se je povečal za 1,6 mrd EUR. Finančni položaj se je poslabšal do gospodinjstev (za 1,1 mrd EUR) in države (za 940 mio EUR), izboljšal pa do tujine (za 762 mio EUR). Presežek v transakcijah je znašal 680 mio EUR, največ do tujine. Medsebojne terjatve in obveznosti nefinančnih družb so predstavljale 45 % finančnih sredstev in 27 % obveznosti.

3Centralna banka

Finančna sredstva centralne banke so konec leta 2024 znašala 34,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu zmanjšala za 1,7 mrd EUR. Centralna banka je imela naložbe v dolžniške vrednostne papirje (54 %) in vloge (40 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so obsegale državne (68 %) in tuje vrednostne papirje (31 %). Povečale so se za 587 mio EUR (predvsem v tuje papirje) in dosegle 18,5 mrd EUR. Centralna banka je imela 13,7 mrd EUR terjatev iz vlog (večino iz naslova terjatev v sistemu Target[1]), ki so se zmanjšale za 2,5 mrd EUR.

Obveznosti centralne banke so znašale 34,2 mrd EUR in so se zmanjšale za 1,7 mrd EUR. Obveznosti iz gotovine so dosegle 7,4 mrd EUR, od tega največ do gospodinjstev. Obveznosti iz vlog so se zmanjšale za 2,4 mrd EUR in znašale 25,7 mrd EUR, od tega 43 % do tujine, 30 % do bank in 26 % do države. Povečale so se vloge tujine (za 976 mio EUR, večinoma obveznosti do Evrosistema iz prilagoditve evrobankovcev[2]). Kapital centralne banke se je zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje povečal za 324 mio EUR.

Neto finančni položaj centralne banke se je izboljšal do bank (za 3,7 mrd EUR), poslabšal pa do tujine (za 2,4 mrd EUR) in države (za 1 mrd EUR).

4Druge denarne finančne institucije

Finančna sredstva bank[3] so konec leta 2024 znašala 54,9 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,1 mrd EUR. Vrednost danih posojil je dosegla 29,1 mrd EUR[4] oziroma 53 % naložb, od tega največ gospodinjstvom (47 %) in nefinančnim družbam (35 %). Banke so povečale posojila za 1,5 mrd EUR, najbolj drugim finančnim posrednikom (za 814 mio EUR, predvsem zaradi posojila eni od lizinških družb) in gospodinjstvom (za 781 mio EUR), posojila nefinančnim družbam pa so nadaljevala negativen trend in so se zmanjšala (za 179 mio EUR). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se močno povečale (za 3,4 mrd EUR, predvsem kot posledica neto nakupov), najbolj v tuje vrednostne papirje (za 2,8 mrd EUR). Naložbe so dosegle 12,8 mrd EUR, pri čemer je bilo 72 % naložb v tujih in 24 % v državnih vrednostnih papirjih. Terjatve iz gotovine in vlog so se močno zmanjšale (za 4 mrd EUR, večina do centralne banke) in dosegle 10,4 mrd EUR.

Obveznosti bank so znašale 54,5 mrd EUR in so se povečale za 1,8 mrd EUR. Najpomembnejši vir sredstev bank so bile prejete vloge[5] v znesku 42,8 mrd EUR, predvsem gospodinjstev (64 %) in nefinančnih družb (25 %). Vloge so se rahlo povečale (za 160 mio EUR), najbolj vloge gospodinjstev (za 794 mio EUR), zmanjšale pa vloge finančnih družb in tujine ter prvič po letu 2012 tudi vloge nefinančnih družb. Kapital bank se je povečal za 1,2 mrd EUR, predvsem prek vrednostnih sprememb, in je dosegel 7 mrd EUR. Največji delež v kapitalu sta imeli tujina (72 %) in država (18 %). Obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev so se povečale za 406 mio EUR in dosegle 3,7 mrd EUR, od tega 78 % do tujine.

Neto finančni položaj bank se je izboljšal do tujine (za 1,8 mrd EUR) in drugih finančnih posrednikov (za 936 mio EUR), poslabšal pa do centralne banke (za 3,7 mrd EUR).

5Drugi finančni posredniki

Finančna sredstva drugih finančnih posrednikov so konec leta 2024 znašala 14,7 mrd EUR in so v zadnjem letu porasla za 2,3 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 9,2 mrd EUR in so se povečale za 2,2 mrd EUR, predvsem zaradi vrednostnih sprememb (1,8 mrd EUR). Največ naložb so imeli v tujino (58 %) in nefinančne družbe (31 %). Vrednost danih posojil je znašala 3,6 mrd EUR, od tega največ gospodinjstvom (47 %) in nefinančnim družbam (42 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 127 mio EUR in dosegle 1 mrd EUR, pri čemer je bilo 91 % naložb v tujih vrednostnih papirjih. Vloge so znašale 593 mio EUR, od tega 90 % pri domačih bankah.

Obveznosti drugih finančnih posrednikov so znašale 14,7 mrd EUR in so se povečale za 2,4 mrd EUR. Vrednost lastniškega kapitala je dosegla 10,8 mrd EUR in se je zvišala za 2,1 mrd EUR. Najpomembnejša postavka v lastniškem kapitalu so bile enote investicijskih skladov (62 %), predvsem v lasti gospodinjstev (63 %) ter zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (27 %). Vrednost investicijskih skladov se je povečala za 1,4 mrd EUR in dosegla 6,6 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 456 mio EUR, vrednostne spremembe pa 953 mio EUR. Nadaljevalo se je umirjeno zadolževanje drugih finančnih posrednikov. Najeta posojila so se povečala za 223 mio EUR in dosegla 3,6 mrd EUR, od tega 54 % pri domačih bankah (povečanje za 812 mio EUR) in 30 % v tujini (zmanjšanje za 666 mio EUR).

6Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančna sredstva zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so konec leta 2024 znašala 14,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,3 mrd EUR. Največ finančnih sredstev so imeli naloženih v dolžniške vrednostne papirje (7,4 mrd EUR), predvsem v tuje (82 %) in državne (12 %). Terjatve so se povečale za 692 mio EUR, pretežno do tujine. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 5,5 mrd EUR in so se povečale za 731 mio EUR, predvsem na račun vrednostnih sprememb (554 mio EUR). Največ naložb so imeli v tujini (47 %), investicijskih skladih (34 %) in zavarovalnih družbah (11 %). Vloge so znašale 298 mio EUR, od tega 91 % pri domačih bankah.

Obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so znašale 14,3 mrd EUR in so se povečale za 1,2 mrd EUR. Zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljali največji del obveznosti (10,8 mrd EUR) in so se povečali za 711 mio EUR. V njihovi strukturi je znašal delež pokojninskih pravic 51 %, življenjskih zavarovanj 32 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 17 %. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 353 mio EUR in dosegle 3 mrd EUR. Najpomembnejši lastniki so bili država (40 %), tujina (24 %) ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi (23 %).

7Država

Finančna sredstva države so konec leta 2024 znašala 42,1 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 4 mrd EUR. Država je imela 19,7 mrd EUR naloženih v lastniški kapital, največ v nefinančne družbe (58 %) in v lastni sektor (23 %). Naložbe so se zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečale za 3 mrd EUR. Vloge so se povečale za 1,3 mrd EUR in dosegle 12,9 mrd EUR, od tega 52 % pri centralni banki, 29 % v tujini, 12 % v lastnem sektorju in 7 % pri domačih bankah. Druge terjatve so znašale 5,1 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (54 %) in znotraj lastnega sektorja (18 %). Terjatve iz posojil so dosegle 2,8 mrd EUR, od tega 52 % do tujine, 16 % do bank in 15 % do nefinančnih družb, ter so se zmanjšale za 168 mio EUR.

Obveznosti države so znašale 55 mrd EUR in so se povečale za 2,8 mrd EUR. Država je imela 35,7 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, največ do tujine (52 %) in centralne banke (35 %). Obveznosti države so se najbolj povečale do tujine (za 866 mio EUR) in bank (za 600 mio EUR). Neto izdaje so znašale 1,3 mrd EUR, vrednostne spremembe pa 357 mio EUR. Najeta posojila so se zmanjšala za 180 mio EUR in dosegla 6,1 mrd EUR, od tega 70 % v tujini in 24 % pri domačih bankah. Druge obveznosti so znašale 5,9 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (41 %), tujine (19 %) in gospodinjstev (18 %).

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 13 mrd EUR in se je zmanjšal za 1,3 mrd EUR, primanjkljaj v transakcijah pa je dosegel 608 mio EUR oziroma 0,9 % BDP.

8Gospodinjstva

Finančna sredstva gospodinjstev so konec leta 2024 znašala 85,3 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 6 mrd EUR. Vloge so dosegle 30,6 mrd EUR, od tega 89 % v domačih bankah, ter so se povečale za 1,2 mrd EUR. Terjatve iz gotovine so znašale 7,9 mrd EUR. Naložb v lastniški kapital je bilo za 29,8 mrd EUR, največ v nefinančne družbe (60 %), tujino (20 %) in domače investicijske sklade (14 %). Naložbe so se povečale za 2,9 mrd EUR, pri čemer so neto nakupi znašali 842 mio EUR. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so narasle za 772 mio EUR, na 9,8 mrd EUR, pri čemer je bilo pokojninskih pravic 57 %, življenjskih zavarovanj 37 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 6 %. Druge terjatve so znašale 4,3 mrd EUR in so se povečale za 264 mio EUR.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 18,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 1 mrd EUR. Najeta posojila so narasla za 1 mrd EUR (v letu 2023 za 569 mio EUR) in dosegla 16,2 mrd EUR, od tega 84 % pri domačih bankah in 10 % pri drugih finančnih posrednikih.

Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev je znašal 66,9 mrd EUR in se je povečal za 5 mrd EUR, najbolj do tujine (za 1,3 mrd EUR), drugih finančnih posrednikov (za 1,2 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 1,1 mrd EUR).

9Tujina

Finančna sredstva tujine so konec leta 2024 znašala 85,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 3,6 mrd EUR. Največ naložb je imela tujina v lastniški kapital, ki se je povečal za 2,1 mrd EUR (od tega za 1,2 mrd EUR prek transakcij), na 25,1 mrd EUR, pri čemer je bilo 72 % naložb v nefinančne družbe in 20 % v banke. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, med katerimi prevladujejo državni papirji, so dosegle 21,6 mrd EUR in so se povečale za 1,4 mrd EUR, predvsem prek transakcij. Terjatve iz vlog so se povečale za 721 mio EUR in dosegle 13,6 mrd EUR, od tega 82 % do centralne banke (predvsem iz naslova prilagoditve evrobankovcev) in 18 % do bank. Terjatve iz posojil so se zmanjšale za 1 mrd EUR na 12,9 mrd EUR, od tega je bilo največ terjatev do nefinančnih družb in države.

Obveznosti tujine so znašale 92,5 mrd EUR in so se povečale za 7,7 mrd EUR. Obveznosti iz gotovine in vlog so se zmanjšale za 1 mrd EUR ter dosegle 25,5 mrd EUR. Tujina je imela 23,5 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki so se močno povečale (za 4,7 mrd EUR, predvsem prek transakcij). Največji imetniki tujih dolžniških vrednostnih papirjev so bili banke (39 %), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (26 %) ter centralna banka (24 %). Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 3,1 mrd EUR (od tega za 1,5 mrd EUR prek transakcij) in znašale 22,1 mrd EUR, pri čemer je bilo 27 % obveznosti do gospodinjstev, 23 % do investicijskih skladov in 21 % do nefinančnih družb.

Tujina je imela primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti v znesku 7,1 mrd EUR, kar je posledica primanjkljaja do finančnih družb (25,5 mrd EUR) in gospodinjstev (11,2 mrd EUR) ter presežka do države (16,1 mrd EUR) in nefinančnih družb (13,6 mrd EUR). V zadnjem letu se je neto finančni položaj tujine poslabšal za 4 mrd EUR, predvsem do finančnih družb (za 2,2 mrd EUR), gospodinjstev (za 1,3 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 762 mio EUR). Z vidika finančnih instrumentov je imela tujina presežek pri posojilih (6 mrd EUR) in lastniškem kapitalu (2,9 mrd EUR), primanjkljaj pa pri gotovini in vlogah (11,9 mrd EUR), dolžniških vrednostnih papirjih (1,9 mrd EUR) ter drugih terjatvah (1,6 mrd EUR).

Tujina je imela do domačih sektorjev v zadnjem letu primanjkljaj v transakcijah (2,8 mrd EUR), ki so ga financirali finančne družbe (1,5 mrd EUR), gospodinjstva (1 mrd EUR) in nefinančne družbe (557 mio EUR). Z vidika finančnih instrumentov so domači sektorji financirali tujino predvsem z dolžniškimi vrednostnimi papirji (2,9 mrd EUR) in posojili (1,2 mrd EUR), tujina pa domače sektorje s terjatvami iz gotovine in vlog (1,7 mrd EUR).