Stičišče BS za finteh inovacije
Stičišče Banke Slovenije za finteh (FINančne TEHnologije) inovacije je enotna točka za izmenjavo informacij, povezanih z inovativnimi poslovnimi modeli, in pojasnjevanje regulativnih zahtev s področij, ki so v pristojnosti Banke Slovenije. Obravnava rešitve inovativnih poslovnih subjektov, ki temeljijo na finančnih tehnologijah (finteh), ter podaja pojasnila glede pogojev za opravljanje storitev v Sloveniji ali znotraj Evropskega gospodarskega prostora.
Komu je stičišče za finteh inovacije namenjeno?
Stičišče je namenjeno širšemu krogu tržnih subjektov, ki razvijajo inovativne rešitve na področju finteha, pa tudi tehnološkim podjetjem, ki pri razvoju inovativnih storitev sodelujejo s finančnimi institucijami. Namenjeno je tako obstoječim, na trgu že uveljavljenim subjektom, kot tudi novim tržnim subjektom, ne glede na to, ali že imajo dovoljenja za opravljanje finančnih storitev.
Primeri poslovnih modelov in vsebin, ki jih v stičišču obravnavamo najpogosteje:
alternativne metode plačevanja,
rešitve za plačevanje, ki temeljijo na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov in razpršene evidence (Blockchain in DLT),
kriptosredstva in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma,
množično financiranje,
regulatorne tehnologije (regteh),
druge tehnologije in inovativne rešitve, ki so povezane s finančnimi storitvami.
Kaj stičišče za finteh inovacije ni?
V okviru Stičišča Banke Slovenije za finteh inovacije inovativnim poslovnim subjektom podajamo pojasnila glede regulativnih zahtev oziroma zakonodaje, za katere nadzor in izvajanje je pristojna Banka Slovenije. Poslovne subjekte z vprašanji s področij, ki so zunaj naše pristojnosti, usmerimo na nacionalne organe, ki so za konkretno problematiko pristojni (npr. Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Informacijski pooblaščenec …). V stičišču ne omogočamo testiranja inovativnih tehnologij in rešitev, kot to sicer omogočajo regulatorni peskovniki. Prav tako zaradi zagotavljanja nevtralne vloge Banke Slovenije v okviru stičišča ne moremo svetovati oziroma podajati konkretnih nasvetov, povezanih z inovativnimi storitvami.
Stopite v stik
Na elektronski naslov [email protected] nam posredujte svoje vprašanje, opremljeno s čim bolj izčrpnim opisom problematike, saj vam bomo lahko tako najhitreje posredovali pojasnila. Posredujte nam:
podroben opis poslovnega modela, v katerem natančno opišite problem, ki ga z vašo storitvijo rešujete, in konkreten načrt oziroma način izvedbe rešitve ter predviden časovni potek implementacije,
okviren shematski prikaz ključnih procesov in natančen shematski prikaz toka denarja med vsemi deležniki v vaši rešitvi,
pravna razmerja med vsemi deležniki v vaši rešitvi (osnutke splošnih pogojev uporabe, pogodb …).
Po prejemu vašega vprašanja vam bomo v okviru Stičišča Banke Slovenije za finteh inovacije pripravili pojasnilo glede regulativnih zahtev, ali pa vas bomo povabili, da nam za pripravo pojasnila posredujete dodatne informacije.
Najpogostejša vprašanja in odgovori
Pomembno!
Vprašanja in odgovori, objavljeni na spletnih straneh, se nanašajo le na področja, ki so v pristojnosti Banke Slovenije, ter so predvsem ilustrativne narave, saj je dejanska presoja, vezana na konkretni poslovni model, mogoča le po natančni proučitvi dejanske implementacije rešitve oziroma pogodbenih odnosov na podlagi sklenjenih pogodb med vsemi deležniki.
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo posel v Republiki Sloveniji v povezavi z izvajanjem storitev virtualnih valut – pojem, ki ga Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22; ZPPDFT-2) uporablja za kriptosredstva –, so zavezane izvajati predpisane ukrepe za zaznavanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z ZPPDFT-2.
Storitve virtualnih valut so naslednje storitve, ki jih fizična ali pravna oseba opravlja kot svojo poslovno ali poklicno dejavnost za tretjo osebo:
menjava med fiat in virtualnimi valutami,
menjava med eno ali več vrstami virtualnih valut,
prenos virtualnih valut med različnimi računi ali naslovi,
hramba ali upravljanje virtualnih valut, vključno z zagotavljanjem storitev varovanja zasebnih kriptografskih ključev v imenu svojih strank, za hranjenje, shranjevanje in prenos virtualnih valut,
storitve v zvezi z izdajo ali prodajo virtualnih valut.
Ponudniki storitev virtualnih valut, ki imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji, se morajo pred začetkom izvajanja storitev virtualnih valut vpisati v register ponudnikov storitev virtualnih valut, ki ga upravlja Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Več informacij glede vpisa je na spletnih straneh Urada.
Dodatne informacije in viri glede vpisa v register:
V 5. in 6. členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) so navedene določbe vezane na register. V 1. točki prvega odstavka 185. člena ZPPDFT-2 je navedena kršitev povezana z vpisom v register.
Obrazec zahteve za vpis v Register ponudnikov storitev virtualnih valut.
Ponudnik mora poleg ZPPDFT-2 pri svojem poslovanju upoštevati tudi Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO), iz katerega lahko izhajajo določene prepovedi, na primer sklepanje poslovnega razmerja ali izvajanja transakcij z osebami oziroma subjekti, zoper katere so uvedeni mednarodni omejevalni ukrepi Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov ali Evropske unije.
Dodatno izpostavljamo, da je bila junija 2023 v Uradnem listu Evropske unije objavljena Uredba o trgih kriptosredstev (angl. Markets in crypto-assets Regulation – MiCAR), ki vzpostavlja enotne zahteve za javno ponudbo in uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje žetonov, vezanih na sredstva, e-denarnih žetonov in kriptosredstev, ki niso niti žetoni, vezani na sredstva, niti e-denarni žetoni, ter zahteve za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi. Naslova III (Izdajanje žetonov, vezanih na sredstva) in IV (Izdajanje e-denarnih žetonov) uredbe se uporabljata od 30. junija 2024, preostale določbe pa se bodo začele uporabljati30. decembra 2024.
Dne 9. junija 2023 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Uredba (EU) 2023/1114 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (v nadaljevanju: Uredba (EU) o trgih kriptosredstev), katere namen je zagotoviti enotna pravila za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi in izdajatelje kriptosredstev na ravni EU. Uredba (EU) o trgih kriptosredstev se bo v celoti uporabljala od 30. decembra 2024, naslova III (žetoni, vezani na sredstva) in IV (e-denarni žetoni) pa sta v uporabi od 30. junija 2024.
Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev (Uradni list RS, št. 95/2024) določa pristojna organa (Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije) za izdajanje in odvzem dovoljenj, potrditev bele knjige o kriptosredstvu in odobritev sprememb bele knjige o kriptosredstvu ali prejem uradnega obvestila o beli knjigi o kriptosredstvu in spremembah bele knjige o kriptosredstvu ter nadzor nad ponudniki storitev in izdajatelji žetonov, ureja sodelovanje navedenih pristojnih organov z EBA in ESMA ter višino glob za kršitve Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev in Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev.
Na podlagi Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev je Banka Slovenije pristojna za prejem uradnega obvestila o beli knjigi o kriptosredstvu oseb, ki dajejo v javno ponudbo e-denarne žetone ali zaprosijo za njihovo uvrstitev v trgovanje, tj. kreditnih institucij in družb za izdajo elektronskega denarja, kot tudi za prejem uradnega obvestila družb za izdajo elektronskega denarja, ki nameravajo opravljati skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank v zvezi z e-denarnimi žetoni, ki jih izdajajo. Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad osebami, ki imajo dovoljenje za dajanje e-denarnih žetonov v javno ponudbo ali njihovo uvrstitev v trgovanje ter izvaja nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja, ko opravljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank v zvezi z e-denarnimi žetoni, ki jih izdajajo.
Uredba (EU) o trgih kriptosredstev določa, da e-denarni žetoni štejejo za elektronski denar, kot je opredeljen v Direktivi 2009/110/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES, ki jo v Republiki Sloveniji v nacionalno zakonodajo implementira Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Za izdajo e-denarnih žetonov pridobitev dovoljenja po Uredbi (EU) o trgih kriptosredstev ni predvidena. Skladno z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev morajo subjekti, ki želijo javno ponujati ali zaprositi za uvrstitev v trgovanje e-denarne žetone, predhodno pridobiti dovoljenje kot družba za izdajo elektronskega denarja ali kot kreditna institucija. Izdajatelji e-denarnih žetonov morajo vsaj 40 delovnih dni pred datumom, na katerega nameravajo javno ponuditi e-denarne žetone ali zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje, o tej nameri uradno obvestiti Banko Slovenije. Prav tako morajo vsaj 20 delovnih dni pred datumom objave bele knjige o kriptosredstvu o svoji knjigi o kriptosredstvu uradno obvestiti Banko Slovenije.
Dne 5. julija 2024 je Evropski bančni organ (EBA) objavil sporočilo za javnost, namenjeno osebam, ki izdajajo, javno ponujajo ali želijo sprejeti v trgovanje e-denarne žetone in žetone, vezane na sredstva, ter potrošnikom. V njem so navedene prioritete, na katere morajo biti pozorni nadzorniki v EU za izdajatelje e-denarnih žetonov in žetonov, vezanih na sredstva, in ki jih bodo implementirali v letih 2024 in 2025.
Opravljanje plačilnih storitev je v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljevanju: ZPlaSSIED). Pri tem 20. člen ZPlaSSIED določa ponudnike plačilnih storitev, ki lahko opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije, in plačilne storitve, ki jih ti lahko opravljajo, pa so taksativno določene v 5. členu ZPlaSSIED.
Za opravljanje (zgolj) plačilnih storitev zagotavljanja informacij o računih je treba pri Banki Slovenije vložiti zahtevo za registracijo storitev zagotavljanja informacij o računih. ZPlaSSIED v 78. členu podrobneje ureja pravni položaj ponudnikov storitev zagotavljanja informacij o računih in pogoje za opravljanje te storitve. Subjekt, ki namerava opravljati plačilne storitve zagotavljanja informacij o računih, mora zahtevi za registracijo za opravljanje storitev v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZPlaSSIED priložiti tudi potrdilo o sklenjenem zavarovanju poklicne odgovornosti ter v skladu s prvim odstavkom istega člena informacije iz 1. do 3., 6. do 9., 11., 12. in 16. točke prvega odstavka 35. člena ZPlaSSIED.
Hkrati izpostavljamo tudi Smernice Evropskega bančnega organa (EBA) v skladu s členom 5(5) Direktive (EU) 2015/2366 o informacijah, ki jih je treba predložiti za izdajo dovoljenja plačilnim institucijam in institucijam za izdajo elektronskega denarja ter za registracijo ponudnikov storitev zagotavljanja informacij o računih (v nadaljevanju: Smernice o informacijah), k uporabi katerih zavezuje Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja ter za pridobitev kvalificiranega deleža v plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja (v nadaljevanju: Sklep). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Sklepa je podrobnejša vsebina zahteve za vložitev registracije določena s sklopom 4.2 Smernice o informacijah – te morajo predložiti vložniki, ki se registrirajo le za opravljanje storitev iz 8. točke prvega odstavka 5. člena ZPlaSSIED. Zahtevo za vložitev registracije vložniki pri Banki Slovenije vložijo na za to predpisanem obrazcu, ki je kot priloga sestavni del Sklepa, dostopna pa je tudi na naslednji povezavi: Zahteva za registracijo za opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih.
Višino takse za odločanje o zahtevi ter letno nadomestilo za nadzor določa Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.
ZPlaSSIED določa trimesečni instrukcijski rok, ki začne teči od dneva prejema popolne vloge, v katerem Banka Slovenije odloči o vpisu ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih v register.
Povezave do relevantnih predpisov, vezanih na registracijo ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih, so dostopne na spletnih straneh Banke Slovenije.
Opravljanje plačilnih storitev v Republiki Sloveniji je urejeno z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljevanju: ZPlaSSIED). ZPlaSSIED v 20. členu taksativno našteva ponudnike plačilnih storitev, ki lahko na območju Republike Slovenije opravljajo plačilne storitve. Med slednje spadajo tudi plačilne institucije in družbe za izdajo elektronskega denarja. Pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje opravljanja plačilnih storitev kot plačilna institucija oziroma izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja ureja ZPlaSSIED.
Hkrati izpostavljamo tudi Smernice Evropskega bančnega organa (EBA) v skladu s členom 5(5) Direktive (EU) 2015/2366 o informacijah, ki jih je treba predložiti za izdajo dovoljenja plačilnim institucijam in institucijam za izdajo elektronskega denarja ter za registracijo ponudnikov storitev zagotavljanja informacij o računih (v nadaljevanju: Smernice o informacijah), k uporabi katerih zavezuje Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja ter za pridobitev kvalificiranega deleža v plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja (v nadaljevanju: Sklep). V Sklepu so navedene podrobnosti glede vsebine in oblike zahtev v skladu s Smernicami o informacijah ter spremljajoče dokumentacije in dokazila v zvezi s pridobitvijo dovoljenj kot plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja in za pridobitev kvalificiranega deleža na podlagi Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Navedene zahteve vložniki pri Banki Slovenije vložijo na za to predpisanih obrazcih, ki so kot priloge sestavni del omenjenega sklepa, dostopne pa so tudi na naslednjih povezavah:
Višino takse za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja ter letno nadomestilo za nadzor določa Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.
ZPlaSSIED določa trimesečni instrukcijski rok, ki začne teči od dneva prejema popolne vloge, v katerem Banka Slovenije odloči o izdaji dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija oziroma izdajanju elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.
Več informacij o omenjenem področju je na spletnih straneh Plačilne storitve in elektronski denar, povezave do relevantnih predpisov, vezanih na pridobitev dovoljenja, pa so dostopne prek spletnih strani Plačila in infrastruktura.