Zgodovina Male galerije Banke Slovenije

1. maja 1952 je Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov z razstavo del svojih članov odprlo »razstavni salon« na Titovi cesti 11; poimenovali so ga Mala galerija. Po notranji preureditvi, ki je v letih 1958/59 potekala po načrtih arhitektov Otona Jugovca in Svetozarja Križaja, je postala Mala galerija dopolnilni razstavni prostor Moderne galerije. »Ta nova 'Mala galerija', oddelek Moderne galerije, bo tako s svojim programom stremela za tem, da bo nudila in posredovala naši umetniški sredini na področju celotnega državnega teritorija najbolj kvalitetne sodobne avtorje in v zameno in sporazum z že obstoječimi privatnimi galerijami v svetu, ustvarjala dobre in solidne ekonomske pogoje za naše jugoslovanske razstavljalce v tujini. V svojem delovanju bo zlasti ustvarjala kontinuiteto med posameznimi bienalskimi prireditvami in povezovala, kot že omenjeno, najboljše sodobne jugoslovanske likovne ustvarjalce.«

Pod upravo Moderne galerije in po vzoru podobnih ustanov v Franciji je Mala galerija želela postati razstavni prostor predvsem za neobsežne, a skrbno izbrane razstave tujih in domačih sodobnih likovnih ustvarjalcev. Prvi je v obnovljenih prostorih razstavljal italijanski kipar, grafik in scenograf Marcello Mascherini 19. oktobra 1959. Odprtje prenovljene galerije salonskega tipa je bilo popolnoma neformalno, a kot se je pokazalo v poznejših letih njenega delovanja, Moderna galerija z njo ni pridobila le nekaj kvadratnih metrov več, temveč pomemben prostor za »živo« umetnost. Na tamkajšnjih razstavah nove, sprotne produkcije se je predstavilo veliko mladih, še iščočih se, zrelih in tudi vrhunskih likovnih umetnikov. Enocelični prostor z velikimi steklenimi okni in vrati deluje odprto, kot izložba, ki si jo lahko ogledujemo kar mimogrede z ulice.

V začetku leta 2019 smo se odločili, da obudimo dolgoletno tradicijo in prostore Male galerije Banke Slovenije vrnemo njihovemu osnovnemu namenu. Zato smo v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani odprli vrata mladim umetnikom.