Zgodovina bančne palače

Med letoma 1920 in 1923 je Ljubljanska kreditna banka zgradila petnadstropno poslovno stavbo na vogalu sedanje Slovenske ceste in Cankarjeve ceste. Ker je bila tedanja Ljubljanska kreditna banka tesno povezana z Živnostensko banko v Pragi, je zgradbo bančne palače projektiral češki arhitekt František Krasny.

Nova palača z 219 prostori je bila zgrajena v modernističnem slogu in je takrat veljala za eno najsodobnejših palač v mestu, saj je imela centralno kurjavo, toplo vodo in lastno elektrarno, poleg tega tudi tovorna in osebna dvigala (paternoster) ter ventilacijo. Na pročelju stavbe ob sedanji Slovenski cesti je bil velik napis Ljubljanska kreditna banka. Izložbe so pred soncem ščitile barvite platnene tende. V koritih na balkonih so rasla drevesca, z drevesi pa je bila zasajena tudi okolica zgradbe.

Glavni vhod v zgradbo krasijo štirje atlanti, ki podpirajo balkon v prvem nadstropju. Atlanti so delo slovenskega kiparja Franca Bernekerja. Kot ponavljajoči se členi na pročelju stavbe so dobro prilagojeni njeni arhitekturi.

Z izgradnjo palače Ljubljanske kreditne banke se je med obema vojnama začela modernizacija središča Ljubljane. Skupaj s sosednjimi finančnimi ustanovami – bankami, hranilnicami in stanovanji za bančne uslužbence – je bančna palača tvorila jedro ljubljanske finančne četrti.

Po likvidaciji Ljubljanske kreditne banke je leta 1947 njene poslovne prostore zasedla centrala Narodne banke Jugoslavije za Slovenijo, ki se je postopoma začela širiti tudi v nekatere še nezasedene prostore, vključno s prostori nekdanje kavarne Emona, in te preuredila v bančne poslovne prostore.

Po ustanovitvi Banke Slovenije, 25. junija 1991, je ustanova v celoti prevzela funkcijo centralne banke samostojne Republike Slovenije.

V preteklih letih je Banka Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Zavodom za varstvo kulturne dediščine v celoti obnovila zunanjost in del notranjosti. Zgradba Banke Slovenije je kulturno varstveno zaščitena in vpisana v register nepremičnin kulturne dediščine kot Palača Slovenska 35.