Slovensko gospodarstvo je lani znova poslovalo bolje od evrskega povprečja, zmerna rast gospodarske aktivnosti pa se nadaljuje tudi v začetku letošnjega leta. Inflacija se še naprej giblje blizu dveh odstotkov. Trg dela zaznamujejo predvsem uveljavitev reforme plač javnega sektorja in prvi znaki ohlajanja.
V Banki Slovenije v publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj ugotavljamo, da anketni kazalniki za evrsko območje kažejo nadaljevanje šibke rasti gospodarske aktivnosti v začetku letošnjega leta. Dejavnost v storitvenem sektorju je kljub umirjanju tudi februarja ostala v območju rasti, v predelovalni industriji pa se je nadalje skrčila, čeprav najmanj v devetih mesecih. Skladno s tem se je gospodarsko razpoloženje nekoliko dvignilo. Skupna inflacija evrskega območja se je januarja rahlo zvišala, na 2,5 odstotka, osnovna pa je pri 2,7 odstotka ostala nespremenjena.
V Sloveniji se potem, ko je gospodarstvo lani znova poslovalo bolje od evrskega povprečja, tudi v začetku letošnjega leta nadaljuje zmerna rast gospodarske aktivnosti. Razpoložljivi podatki za prvo četrtletje kažejo solidno rast domačega trga in nadaljevanje zahtevnih razmer za izvoznike, pri čemer kratkoročni napovedni modeli nakazujejo 0,7-odstotno četrtletno rast BDP.
Razmere na trgu dela so nekoliko šibkejše kot v preteklih mesecih. Število delovno aktivnih oseb je decembra zaradi upokojevanja in izteka zaposlitev za določen čas precej upadlo, a ostaja razmeroma visoko. Krčenje zaposlenosti je bilo prisotno predvsem v predelovalnih dejavnostih, medtem ko ostajajo razmere v storitvah ugodne. Število prostih delovnih mest se še naprej znižuje in se približuje ravni pred pandemijo.
Rast plač se je decembra umirila, pri čemer je bila v javnem sektorju po daljšem obdobju znova višja kot v zasebnem. Tovrstna gibanja se bodo po pričakovanjih nadaljevala tudi v prihodnje, saj je januarja stopila v veljavo plačna reforma javnega sektorja. Ob umirjanju inflacije se realne plače še naprej krepijo, kar viša kupno moč gospodinjstev. Pričakujemo, da bo plačna gibanja letos zaznamovalo tudi prilagajanje razmerja med javnim in zasebnim sektorjem, o čemer podrobneje pišemo v okvirju publikacije.
Inflacija se je februarja upočasnila in je bila z 1,9 odstotka (HICP) za 0,4 odstotne točke nižja kot januarja. Upočasnitev je predvsem posledica nižje medletne rasti cen energentov, kar je deloma povezano z nižjimi cenami elektrike ob uveljavitvi zakona za zamejitev cen omrežnin. Medletna rast cen hrane se je nasprotno februarja okrepila, podobno tudi rast cen drugega blaga in storitev. Zvišanje osnovne inflacije na 2,2 odstotka je bilo tako široko osnovano. Pri tem izstopa rast cen storitev, ki kljub postopnemu umirjanju ostaja pogojena s plačnimi gibanji in je še naprej najpomembnejši dejavnik skupne inflacije.
Presežek konsolidirane bilance javnega financiranja je bil januarja medletno manjši za skoraj polovico. Ob tem se je ohranila visoka rast davčnih prihodkov, manj je bilo prihodkov iz proračuna EU, medtem ko so rast odhodkov krepili predvsem subvencije in investicijski odhodki. Javnofinančna gibanja ostajajo izpostavljena številnim tveganjem, med drugim mednarodnim razmeram, poteku obnove po poplavah in reformam v pripravi.