Velja govorjena beseda.
Spoštovani gostje, lepo pozdravljeni na naši konferenci z naslovom Dolgoročna vzdržnost gospodarske rasti in njeni strukturni izzivi.
Evropska gospodarstva, vključno s Slovenijo, so se v preteklih petih letih soočila s številnimi, v zgodovinskem pogledu, izjemnimi šoki, ki so obsegali izbruh pandemije, trganje in zastoje v globalnih proizvodnih verigah, energetsko krizo, geopolitično fragmentacijo in v zadnjem obdobju vrnitev k protekcionističnim trgovinskim politikam.
Čeprav so omenjeni šoki že sami po sebi povzročili tektonske premike v svetovni ekonomiji, je bila njihova največja posledica ta, da so neposredno razkrili številne strukturne izzive, ki so v ozadju že dalj časa vztrajno načenjali vzdržnost gospodarske rasti v Evropi. Med pomembnejšimi lahko poudarimo trendno upadanje produktivnosti in konkurenčnosti, neugodna demografska gibanja in pomanjkanje ustrezne delovne sile, nizko rast investicij v inovacije in prebojne tehnologije, preveliko zanašanje na tradicionalne industrije ter visoko stopnjo energetske in varnostne odvisnosti od tujih držav.
Poročilo, ki je nastalo pod okriljem nekdanjega predsednika ECB, Maria Draghija, je sprožilo široko razpravo glede omenjenih izzivov tako v Evropi kot pri nas doma. Postavljanje teh tem v ospredje družbeno-ekonomskih in političnih diskusij je vsekakor dobrodošla posledica poročila. Žal pa pri tem opažamo tudi, da je razprava okoli te tematike prepogosto pospremljena s parcialnimi pogledi in preveč posplošenimi predlogi ukrepov. Prav zato je naša naloga kot snovalcev ekonomskih politik, prizadevati si za celostno razumevanje strukturnih izzivov in podajanje konkretnih ukrepov.
Tudi zato danes v Banki Sloveniji gostimo strokovnjake na področjih, ki se neposredno nanašajo na ključne strukturne izzive gospodarstva ter dobro poznajo ukrepe za njihovo reševanje. V svojem nagovoru bom predstavil, kako strukturni izzivi vplivajo na denarno politiko in kako lahko denarna politika doprinese k vzdržni gospodarski rasti. Gospod Matjaž Sušec, vodja oddelka za strategijo in institucionalne odnose pri Evropskem mehanizmu za stabilnost, bo obravnavano tematiko postavil v širši kontekst stabilnosti skupnega evrskega območja; medtem ko bo direktorica Analitsko raziskovalnega centra Banke Slovenije, Arjana Brezigar, s svojimi gosti na okrogli mizi predstavila ključne izzive in potrebne ukrepe za zdrave temelje slovenskega gospodarstva.
Vpliv dolgoročnih strukturnih trendov na denarno politiko
Denarna politika preko cenovnega cilja zagotavlja stabilno in predvidljivo makroekonomsko okolje za potrošnike in poslovne subjekte. Zasledovanje cenovne stabilnosti poteka z naborom instrumentov denarne politike, ki na gibanje cen v pomembni meri delujejo prek realnega gospodarstva. Poenostavljeno rečeno, z vplivanjem na obrestno občutljive segmente gospodarstva, kot so naložbe in varčevanje podjetij in gospodinjstev, denarna politika vpliva na gospodarsko rast in naslavlja odstopanja od svojega dvoodstotnega inflacijskega cilja.
S tem, ko neugodni dolgoročni strukturni trendi vse bolj omejujejo gospodarsko rast, od denarne politike zahtevajo vse večje napore za njeno spodbuditev in s tem doseganje glavnega cilja cenovne stabilnosti.[1] Prostor za ukrepanje in odzivanje denarne politike na šoke se tako skozi čas zmanjšuje.
V evrskem območju smo se z omejenim prostorom delovanja denarne politike že soočili v preteklem desetletju, ko je inflacija vztrajala pod dvoodstotnim ciljem, ključne obrestne mere denarne politike pa so bile potisnjene v ničelno oziroma negativno območje. Da bi spodbudila gospodarstvo, je Evropska centralna banka posegla po nestandardnih ukrepih, med katerimi so bili programi dolgoročnega refinanciranja in nakupi vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu. V okviru prenovljene strategije, sprejete leta 2021, so ti ukrepi postali del nabora standardnih ukrepov denarne politike, a je bilo obenem empirično ugotovljeno, da je njihova učinkovitost, z vidika delovanja in morebitnih eksternalij, manjša kot pri tradicionalnih ukrepih, povezanih s ključnimi obrestnimi merami centralne banke.
Poleg tega, da neugodni strukturni trendi zmanjšujejo dolgoročno rast, hkrati povečujejo izpostavljenost gospodarstva različnim makroekonomskim šokom, katerih pojavnost in vpliv se tako vse bolj povečujeta. Denarna politika je posledično soočena z dvojnim izzivom, po eni strani dolgoročni strukturni trendi zmanjšujejo njeno učinkovitost in prostor delovanja, po drugi pa se povečuje potreba po vse pogostejšem odzivanju na različne šoke z namenom stabilizacije gospodarstva. Naj v nadaljevanju orišem nekaj tovrstnih izzivov in dilem, ki so v preteklih letih pomembno opredeljevali denarno politiko.
Pandemični šok, ki je povzročil močno krčenje gospodarske aktivnosti, je nastopil ravno v obdobju, ko so bile ključne obrestne mere centralne banke v negativnem območju. Za spodbudo gospodarstva smo v okviru ESCB, centralne banke vzpostavile obsežen program nakupa vrednostnih papirjev, t. i. "Pandemic Emergency Purchasing Programme".
Okrevanju gospodarstva po pandemiji je sledila vojna v Ukrajini, ki je povzročila svetovni energetski šok, hkrati pa je bil v Evropi zaradi visoke stopnje energetske intenzivnosti in odvisnosti občuten močneje kot v preostalem razvitem svetu. Poleg razmeroma večjih učinkov na inflacijo so bili v Evropi bolj neugodni tudi učinki na realni strani gospodarstva, kjer je energetski šok še poglobil dalj časa vztrajajoče pritiske na izvozni sektor, ki so med drugim nastali tudi zaradi premajhnih investicij in neustreznega prestrukturiranja gospodarstev ob vse večji konkurenci držav v razvoju na tujih trgih, predvsem Kitajske.
Pri tem je treba poudariti, da je bil obravnavani šok predvsem ponudbene narave s stagflacijskimi učinki, torej z negativnim vplivom na gospodarsko rast ob hkratnem naraščanju inflacije. Poleg energetskega je Evropa vse bolj izpostavljena tudi drugim ponudbenim šokom, ki izhajajo iz geopolitičnih trenj in procesov fragmentacije, kar ogroža zanesljivost dobavnih verig, na katerih temelji naše gospodarstvo. Obenem se soočamo s podnebnimi šoki, ki se najjasneje kažejo v velikem nihanju cen hrane. V takšnih razmerah so možnosti denarne politike omejene, saj preuranjeni ukrepi ne le neučinkovito zajezijo težave, temveč, zaradi svojega odloženega delovanja, lahko še prispevajo k daljšemu vztrajanju makroekonomskih neravnovesij.
V zadnjem obdobju denarna politika ponovno deluje v negotovem okolju tudi zaradi zaostrenih razmer v svetovni trgovini, ki so posledica nedavnih ukrepov ameriške administracije. V primeru carin je namreč lahko delovanje denarne politike izrazito omejeno, medtem ko so vplivi na naš cenovni cilj nezanemarljivi in negotovi. Carine in povečana negotovost povzročajo dodatne pritiske na izvozno in investicijsko aktivnost, kar bi lahko dodatno zavrlo gospodarsko rast in sprožilo dezinflacijske učinke. Po drugi strani bi lahko povračilni ukrepi, višje uvozne cene in stroški vzdolž proizvodnih verig inflacijo trajno višali.
Prispevek denarne politike k vzdržni gospodarski rasti in interakcija z ostalimi ekonomskimi politikami
Kljub številnim izzivom v preteklih letih se denarna politika v tem trenutku, če citiram predsednico ECB, nahaja v t.i. "dobrem položaju" (ang. "in a good place") z vidika obravnavanja morebitnih dodatnih makroekonomskih šokov in neravnovesij. Z našimi preteklimi ukrepi smo inflacijo uspešno stabilizirali in se ta letos v evrskem območju giblje skladno z dvoodstotnim ciljem.
Po nizu šokov, ki so prispevali k dolgotrajni negotovosti, s svojimi ukrepi tako bistveno prispevamo k ponovni stabilnosti in večji predvidljivosti makroekonomskega okolja. To je še posebej pomembno, saj je povečana negotovost v zadnjih letih, tako v evrskem območju kot v Sloveniji, predstavljala enega ključnih omejitvenih dejavnikov investicijske aktivnosti. Ta pa je, kot potrjujejo naše raziskave, empirično najpomembnejši dejavnik večanja produktivnosti in dolgoročno vzdržne rasti gospodarstva. Z izpolnjevanjem našega mandata ter z zagotavljanjem stabilnega in predvidljivega gospodarskega okolja centralne banke tako najbolj neposredno prispevamo k trajnostni gospodarski rasti in učinkovitemu soočanju z dolgoročnimi strukturnimi izzivi.
Dodatno naj poudarim, da je kljub številnim gospodarskim pretresom v preteklih letih, finančna stabilnost v evrskem območju, še posebej pa v Sloveniji, ostala trdna in neokrnjena. Bančni sistem, ki še vedno predstavlja prevladujočo finančno podstat našega gospodarstva, je tako v odlični kondiciji in v položaju, ko lahko nudi podporo naložbam, usmerjenim v obravnavo dolgoročnih strukturnih izzivov in spodbujanje rasti produktivnosti. Z zagotavljanjem finančne stabilnosti bomo kot centralna banka tudi na ta način še naprej pomembno prispevali k vzdržni in uravnoteženi gospodarski rasti.
Kljub temu je treba poudariti, da ukrepi centralne banke sami po sebi ne morejo delovati brez ustrezne podpore ostalih ekonomskih politik. Za reševanje izzivov bodo potrebna izdatna vlaganja podjetij in države, ki pa morajo biti pospremljena z ustreznimi reformami, s katerimi bi se zagotovilo dolgoročno vzdržnost javnih financ. Odličen primer ukrepov, ki združujejo oboje, so sredstva evropskega Sklada za okrevanje in odpornost – ta namreč neposredno obravnavajo ključne izzive, hkrati pa njihovo koriščenje pogojujejo z ustreznimi reformami na nacionalni ravni.
Pri krepitvi konkurenčnosti bo pomembno vlogo imelo tudi nadaljnje poglabljanje evropskih integracij, tako z vidika enotnega gospodarskega trga kot tudi dokončanja kapitalske unije oziroma Unije varčevanja in naložb. Ta bo omogočila nadaljnji razvoj kapitalskih trgov in olajšala dostop do alternativnih virov financiranja in tveganega kapitala, ki sta ključnega pomena za pospeševanje investicij v inovacije in prebojne tehnologije.
Za celovitejši vpogled v razumevanje strukturnih izzivov evrskega območja in ukrepov za njihovo premagovanje z veseljem predajam besedo naslednjim govorcem. Vsem skupaj pa želim uspešno konferenco in plodno razpravo o tej pomembni temi.
[1] Neugodni strukturni trendi znižujejo stopnjo naravne obrestne mere, po kateri sta dolgoročna gospodarska rast in dvoodstotna inflacija uravnotežena.