Velja govorjena beseda.
Spoštovane gospe in gospodje,
dobrodošli na današnji okrogli mizi Banke Slovenije, na kateri odpiramo eno ključnih vprašanj prihodnosti slovenskega gospodarstva, vprašanje investiranja podjetij.
Investicije danes niso le vprašanje gospodarskega cikla, temveč predvsem vprašanje dolgoročne sposobnosti prilagajanja in soočanja s strukturnimi izzivi, kot so večanje odpornosti gospodarstva na zunanje šoke, pritiski na konkurenčnost v mednarodnem okolju, hiter razvoj umetne inteligence in digitalnih tehnologij ter staranje prebivalstva.
Vsak od teh dejavnikov sam po sebi predstavlja izziv, njihovo medsebojno delovanje pa ustvarja okolje, v katerem brez okrepljenih investicij podjetij preprosto ne bo mogoče razviti gospodarskega potenciala Slovenije ter ohranjati rast in blaginjo. V takšnem okolju investicije pomenijo več kot zgolj širitev kapacitet. Pomenijo vlaganje v znanje, tehnologijo, organizacijo in nove poslovne modele ter prehod v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo.
A kljub temu, da so ti izzivi jasno prepoznani, ostaja investicijska aktivnost podjetij razmeroma zadržana. To ni le slovenski pojav, je pa pri nas še posebej izrazit. Deloma je to povezano z izrazito izvozno naravnanostjo slovenskega gospodarstva, kar investicije pri nas dela bolj ciklične in pogojene s tujim povpraševanjem. V obdobjih, ko so gospodarski obeti v naših trgovinskih partnericah šibki, podjetja tako odlašajo investicije.
Hkrati pa se že dalj časa soočamo tudi z vztrajajočo negotovostjo v širšem zunanjem in geopolitičnem okolju, ki je posledica sosledja šokov v zadnjih letih, od pandemije, energetske krize, do sprememb v trgovinskih politikah. Najnovejši element v tem nizu je zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu, ki ponovno povečuje tveganja za gospodarsko aktivnost, naraščajoče stroške energentov in investicijskih dobrin.
Po drugi strani se financiranje ne kaže kot ključna omejitev. Podjetja poročajo o zadovoljivi dostopnosti finančnih virov, njihova zadolženost ostaja nizka, finančni pogoji pa so v splošnem primerljivi z drugimi državami.
Kljub temu se bo moral skupaj z gospodarstvom preobraziti tudi finančni sistem. V zadnjem desetletju so banke delovale v razmeroma ugodnem okolju, ki je bilo prežeto z visoko likvidnostjo in razmeroma varnimi donosi, ki so bili deloma tudi posledica položaja denarne politike.
To je prispevalo k stabilnosti in boljšim bilancam, kar je nedvomno pozitivno. Vendar je hkrati je vodilo tudi v postopno ožanje poslovnih modelov, večjo osredotočenost na tradicionalne in preverjene oblike naložb ter manjšo spodbudo za razvoj novih produktov in prisotnost pri bolj tveganih, a razvojno ključnih projektih.
Posledice tega že zaznavamo. Podjetja, zlasti tista bolj inovativna, hitro rastoča in z večjim deležem neopredmetenih sredstev, se vse pogosteje obračajo k alternativnim virom financiranja, tudi v tujini.
Današnja razprava je zato zelo aktualna. Ne gre le za vprašanje, zakaj je investicijska aktivnost podjetij zadržana, temveč kako ustvariti institucionalno, finančno in poslovno okolje, ki bo investicije znova postavilo v središče razvoja.
Verjamem, da bomo s pomočjo današnjih sogovornikov osvetlili tako omejitve kot priložnosti ter prispevali k iskanju odgovorov na to ključno vprašanje.
Besedo predajam direktorici Analitskega raziskovalnega centra, Arjani Brezigar, ki bo današnjo razpravo odprla s poglobljeno analizo makro-finančnega okolja v Sloveniji.