Poslovanje slovenskega bančnega sistema ostaja razmeroma uspešno. Pri tem razmere v mednarodnem okolju še najprej predstavljajo glavni vir negotovosti, ki se odražajo tudi v povišanem makrofinančnem in kibernetskem tveganju. Vloge gospodinjstev se še naprej povečujejo, medtem ko so se vloge nefinančnih družb zmanjšale, kar je običajno za ta čas leta. Dodatno se je okrepila medletna rast posojil nebančnemu sektorju, predvsem gospodinjstvom in nefinančnim družbam. Dobiček bank je bil sicer nižji od lanskega v enakem obdobju, vendar na letni ravni ostaja nad dolgoletnim povprečjem. Odpornost bančnega sistema pa ostaja visoka s stabilnimi obeti.
Glavnina vlog nebančnega sektorja ostaja na vpogled
V Banki Slovenije v najnovejši publikaciji Informacija o poslovanju bank, ki vsebuje podatke za prvo tretjino leta, ugotavljamo, da glavnina vlog nebančnega sektorja ostaja na vpogled. Pri vlogah gospodinjstev so banke v prvih štirih mesecih beležile solidne prilive. Izjema je bil večji marčevski odliv, ko so nekateri varčevalci del prihrankov usmerili v nakup obveznice, ki jo je država tretje leto zapored izdala za državljane. Vloge nefinančnih družb so se letos do aprila zmanjšale, kar je običajno za ta del leta. Družbe namreč poplačujejo posojila, izplačujejo dividende lastnikom in zaposlenim regrese za letni dopust.
Kreditiranje gospodinjstev se krepi
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je bila z 10,7 odstotki višja kot v enakem obdobju lani. To je najvišja rast po novembru 2022 in občutno presega evropsko povprečje, ki znaša 3,7 odstotka. Najpomembnejši segment rasti posojil še naprej predstavlja kreditiranje gospodinjstev, in sicer se je povečal tako mesečni obseg novoodobrenih stanovanjskih kot tudi potrošniških posojil. Ta gibanja vzpodbujata predvsem visoka zaposlenost in realna rast plač. Posojila nefinančnim družbam pa so se medletno nekoliko okrepila predvsem v zadnjih mesecih. K letošnji rasti so pomembneje prispevala tudi posojila tujcem.
Kakovost bančnih naložb ostaja na ravni s konca leta 2025. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) je z 1,6 odstotka stabilen in brez vidnejših sprememb po posameznih skupinah komitentov. Stabilen delež NPE pri prebivalstvu še naprej odraža ugodne razmere na trgu dela in v povprečju dober finančni položaj gospodinjstev.
Dobiček zaostaja za lanskim, a donosnost na kapital ostaja dobra
Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih leta 2026 zaostal za lanskim v enakem obdobju. Znižanje dobička je posledica tako zmanjšanja neto dohodka kot povečanih neto oslabitev in rezervacij. Te so se v primerjavi z lani v enakem obdobju skoraj podvojile, v ustvarjenem bruto dohodku bank pa so še vedno predstavljale zmeren delež. Solidna ostajata tudi solventnost in likvidnost bančnega sistema.
Izstopata makrofinančno in kibernetsko tveganje
V Banki Slovenije podobno kot pretekla četrtletja dve tveganji ocenjujemo kot povišani. Na oceno makrofinančnega tveganja vpliva predvsem vojna na Bližnjem vzhodu, kibernetska tveganja pa stopnjuje predvsem hiter razvoj izredno naprednih modelov umetne inteligence, ki se lahko uporabijo pri kibernetskih napadih. Ob tem poudarjamo, da odpornost bančnega sistema ostaja visoka s stabilnimi obeti.