Metodološke opombe

V tabelah in slikah so upoštevani podatki bank, ki jih te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij (poročilo o knjigovodskih postavkah z obrestnimi merami – PORFI). Banke so v letu 2020 prešle na nov način izkazovanja obresti od oslabljenega oziroma prilagojenega dela finančnih sredstev zaradi kreditnega tveganja v skladu s pojasnilom Odbora za razlago MSRP (IFRIC) iz marca 2019 in ponazoritvijo tega pojasnila na primeru z dne 22. julija 2019, ki sta dostopna na spletni strani https://www.ifrs.org/news-and-events/2019/07/ifrs-9-webinarcuring-of-a-credit-impaired-financial-asset/.

Povzetek

Razmeroma uspešno poslovanje bank v Sloveniji se nadaljuje, čeprav razmere v mednarodnem okolju še naprej predstavljajo glavni vir negotovosti. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je do aprila dodatno okrepila. K temu so največ prispevala posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, v manjši meri pa tudi posojila državi in tujcem. Banke so s stabilizacijo obrestnih mer zabeležile rahlo povečanje bruto dohodka in neto obrestnih prihodkov. Neobrestni prihodki so se zmanjšali, kar je zaradi nihanj v posameznih kategorijah neobrestnih prihodkov značilno za ta del leta. Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil nižji od lanskega v enakem obdobju, tudi zaradi povečanja nekaterih stroškov, ki se v celoti knjižijo na začetku leta. Kakovost bančnih naložb je ostala z 1,6 % na ravni s konca leta 2025. Ocenjena raven tveganj za bančni sistem za drugo četrtletje ostaja nespremenjena. S povišano oceno tveganja tako še naprej izstopata makrofinančno tveganje, kjer se tveganja dodatno kopičijo, in kibernetsko tveganje, pri katerem smo poslabšali obete zaradi hitrega razvoja izredno naprednih modelov umetne inteligence, ki se lahko uporabijo pri kibernetskih napadih. Negativne obete ob zmerni oceni tveganja ohranjamo pri tveganju, ki izhaja z nepremičninskega trga in kreditnem tveganju. Nasprotno pa smo obete spremenili pri obrestnem tveganju in sicer v stabilne zaradi pričakovanih ugodnih učinkov dviga ključnih obrestnih mer ECB na vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer in zaradi povečane uporabe izvedenih finančnih instrumentov za varovanje pred obrestnimi spremembami. Odpornost bančnega sistema ostaja visoka s stabilnimi obeti.

Vloge nebančnega sektorja so se letos do aprila zmanjšale predvsem zaradi zmanjšanja obsega vlog NFD, medtem ko so se vloge gospodinjstev povečale. Zmanjšanje obsega vlog NFD v prvi polovici leta običajno sovpada s poplačili posojil, izplačili dividend lastnikom in regresov za letni dopust zaposlenim. Kljub zmanjšanju ohranjajo NFD v bankah velik obseg prihrankov, ki jih lahko usmerijo v tekoče poslovanje in investicije, do katerih sicer ob negotovih makroekonomskih in geopolitičnih razmerah še naprej ostajajo zadržane. Banke so v prvih štirih mesecih letos beležile solidne prilive vlog gospodinjstev. Izjema je bil le večji marčevski odliv, ko so nekateri varčevalci del prihrankov usmerili v nakup obveznice, ki jo je država tretje leto zapored izdala za državljane, tudi tokrat po višji obrestni meri kot jih ponujajo banke za vezane vloge. Zmanjševanje depozitnih obrestnih mer se je sicer že konec lanskega leta ustavilo, obrestne mere pa so do aprila ostale stabilne, a na zelo nizkih ravneh. Glavnina vseh vlog nebančnega sektorja (81 %) zato ostaja na vpogled, saj ostajajo varčevalci nemotivirani za vezavo prihrankov.

Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je bila letos aprila višja kot v enakem obdobju lani. Dosegla je 10,7 %, kar predstavlja najvišjo rast po novembru 2022 in občutno presega evropsko povprečje, ki znaša 3,7 %. Posojila nebančnemu sektorju tako predstavljajo vse večji delež v strukturi bančnih naložb. Glavnino letošnjega povečanja posojil nebančnemu sektorju predstavljajo posojila največjima skupinama komitentov, gospodinjstvom in NFD. K rasti so letos prispevala tudi posojila državi in tujcem. Kreditiranje gospodinjstev še naprej predstavlja najpomembnejši segment rasti posojil nebančnemu sektorju. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je povečeval tako mesečni obseg novoodobrenih stanovanjskih kot tudi potrošniških posojil.

Kakovost bančnih naložb je dobra in na ravni s konca leta 2025, največje tveganje za prihodnje poslabšanje pa predstavlja zelo negotovo makrofinančno okolje z negativnimi učinki geopolitičnih konfliktov in sprememb v mednarodni trgovini. Delež NPE v celotnem portfelju bank je bil letos do aprila, ko je znašal 1,6 %, stabilen in brez vidnejših sprememb po posameznih skupinah komitentov. Potem ko je pri NFD decembra lani s 4,2 % dosegel najvišjo večletno raven, se je do aprila letos zmanjšal na 4,0 %, kar je bilo pretežno povezano s prestrukturiranjem nekaterih posojil pri tistih družbah, ki se jim je obseg NPE lani močno povečal. Stabilen delež NPE pri prebivalstvu še naprej odraža ugodne razmere na trgu dela in v povprečju dober finančni položaj gospodinjstev. Aprila je znašal 1,4 % in ostal nespremenjen tako pri stanovanjskih kot pri potrošniških posojilih. Tudi delež skupine s povečanim kreditnim tveganjem (S2) je bil na ravni celotnega portfelja v prvih štirih mesecih leta stabilen in aprila s 4,0 % blizu najnižje ravni zadnjih let.

Izpostavljenost bank do družb v stečaju je kljub povečanju ostala majhna, izpostavljenost do družb z blokiranimi računi se je zmanjšala, pokritosti različnih delov portfelja z oslabitvami in rezervacijami pa so ostale stabilne. Marca se je vidneje povečala izpostavljenost bančnega sistema NFD v stečaju, vendar kljub temu v skupni izpostavljenosti NFD z 0,6 % ostala majhna. Od novembra lani se postopoma zmanjšuje obseg izpostavljenosti bank družbam z blokiranimi računi, s čimer se zmanjšuje že tako majhen delež teh izpostavljenosti v celotnih izpostavljenostih NFD, ki je aprila znašal 0,7 %. Pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami je bila stabilna, vendar aprila s 47,4 % precej pod večletnim vrhom, ki ga je dosegla januarja lani. Mnogo manjša pokritost je še vedno posledica poslabšanja kakovosti portfelja NFD, katerega pokritost se je ob pritoku slabše oslabljenih izpostavljenosti novembra lani močno zmanjšala. Skupna pokritost donosnih izpostavljenosti z oslabitvami in rezervacijami se je še rahlo zmanjšala in aprila znašala 0,34 %.

Dohodek bank, ustvarjen v prvih štirih mesecih leta, ostaja primerljiv z lanskim v enakem obdobju. Bruto dohodek slovenskega bančnega sistema se je medletno povečal za dober odstotek. Neto obrestni prihodki so se do aprila medletno povečali za 2,8 %, neto obrestna marža se je stabilizirala in ne upada več; aprila je presegala 2,6 %, kar je za okrog pol odstotne točke nad povprečjem predhodnih dveh desetletij. Rast neobrestnih prihodkov je bila nekoliko negativna, vendar gre predvsem za nihaj v prvih mesecih leta. Rast neto opravnin, ki v tem delu leta predstavljajo večino neto neobrestnih prihodkov, ostaja solidna. Rast operativnih stroškov ostaja v začetku leta s 7,5 % nekoliko višja zaradi višjih ocen predvidenih vplačil v jamstveno shemo pri nekaterih bankah. Zaradi manjših neobrestnih prihodkov in večjih operativnih stroškov je neto dohodek bank za lanskim zaostal za 6 %. Ob predvidenih stabilnih neto neobrestnih prihodkih in obvladovanju stroškov ocenjujemo, da so trenutna gibanja ustvarjanja dohodka stabilna.

Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih leta 2026 zaostal za lanskim v enakem obdobju, vendar ostal soliden. Donosnost bank na kapital pred obdavčitvijo pa je do aprila znašala 10,9 %. S tem je bančni sistem še vedno dosegel nekoliko nadpovprečno donosnost glede na dolgoročno povprečje. Letošnje zmanjšanje dobička (-14,6 %) je posledica tako zmanjšanja neto dohodka kot povečanih neto oslabitev in rezervacij. Slednje so se v primerjavi z lani v enakem obdobju skoraj podvojile, v ustvarjenem bruto dohodku bank pa so še vedno predstavljale zmeren delež, primerljiv s celotnim lanskim letom.

Solventnost bančnega sistema se je v prvem četrtletju ohranila na visoki ravni, kljub nekoliko nižjim količnikom. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je znašal 20,2 %, količnik CET1 pa 17,4 %. V nadaljevanju leta se pričakuje nadaljnje zniževanje količnikov kapitalske ustreznosti, predvsem zaradi rasti izpostavljenosti kreditnim tveganjem, ključno za stabilno solventnost pa ostaja dobro upravljanje z regulatornim kapitalom.

Likvidnost bančnega sistema je kljub poslabšanju vrednosti nekaterih indikatorjev likvidnosti ostala dobra. Ker se je obseg visoko kakovostnih likvidnih sredstev zmanjšal bolj kot neto likvidnostni odlivi, se je vrednost kazalnika likvidnostnega kritja na ravni bančnega sistema zmanjšala na 275 %. Presežek nad minimalno regulatorno zahtevo ostaja visok, s tem pa tudi sposobnost bank, da v kratkoročnem stresnem obdobju pokrijejo likvidnostne odlive. Banke so, kljub rahlemu poslabšanju v začetku letošnjega leta, ohranile tudi razmeroma visoko sposobnost financiranja obveznosti v daljšem obdobju. Spreminjanje strukture likvidnosti se je nadaljevalo.

1Makrofinančno okolje

Svetovna gospodarska rast je v prvem četrtletju kljub višjim cenam energentov in povečani negotovosti, povezani z vojno na Bližnjem vzhodu, ostala robustna, medtem ko se je v evrskem območju nadaljevalo obdobje šibkejše gospodarske aktivnosti. Sestavljeni kazalnik PMI za svetovno gospodarstvo se je aprila in maja (51,8) glede na marec (51) sicer zvišal, kar nakazuje rahlo izboljšanje in za zdaj, glede na povišano negotovost razmeroma robustno gospodarsko aktivnost. Nasprotno, se v evrskem območju kaže šibkejša gospodarska aktivnost. Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje je v aprilu, prvič po koncu leta 2024, z 48,8 prešel v območje krčenja in se v maju dodatno znižal (48,5), kar nakazuje na najhitrejše upadanje aktivnosti v zasebnem sektorju v zadnjih 18 mesecih. K temu so prispevali šibkejše povpraševanje ter vztrajni inflacijski pritiski. Podobno so se v evrskem območju poslabšali tudi kazalniki zaupanja. Po aprilskem padcu v vseh dejavnostih, zlasti v storitvah in med potrošniki, se šibko razpoloženje gospodarstva nadaljuje tudi v maju. BDP evrskega območja se je v prvem letošnjem četrtletju na četrtletni ravni zmanjšal za 0,2 odstotka[1], medtem ko je na medletni ravni zrasel za 0,3 %. Glede na zadnje napovedi naj bi gospodarska rast evrskega območja letos dosegla 0,8 %, inflacija pa povzpela na 3 %. Učinki energetskega šoka naj bi se nadaljevali tudi v letu 2027, ko naj bi se BDP povečal za skromnih 1,2 %, inflacija pa naj bi se umirila na 2,3 %.[2] Rast je bila za leti 2026 in 2027 popravljena navzdol zaradi izrazitejšega vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje.

Gibanja na finančnih trgih so v zadnjem obdobju zaznamovana s pogajanji med ZDA in Iranom ter negotovostjo glede trajnejše umiritve geopolitičnih napetosti. Zaradi višjih inflacijskih pričakovanj in napovedi zaostrovanja denarne politike ECB ter Feda so se zahtevane donosnosti nemških in ameriških državnih obveznic od začetka marca zvišale. Njihova rast se je v začetku aprila, ob sklenitvi dvotedenskega premirja in začetku pogajanj med ZDA in Iranom, začasno umirila, a se je zaradi še vedno trajajočih pogajanj znova okrepila. Po povečanju ob izbruhu vojne, so se razmiki med donosnostmi evrskih obveznic z višjim kreditnim tveganjem in nemškimi državnimi obveznicami zmanjšali (slika 1.1, levo). Učinki vojne so bili opazni tudi na delniških trgih, ki so po začetnem padcu v začetku marca večinoma že nadomestili izgube zaradi začetka pogajanj in delne umiritve geopolitičnih napetosti. Svet ECB je na junijskem zasedanju skladno s pričakovanji trgov dvignil vse tri ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, kar odraža prizadevanja za zajezitev naraščajočih inflacijskih pritiskov ob strmi rasti cen energije. Nadaljnja gibanja na finančnih trgih bodo v veliki meri odvisna od odziva tržnih udeležencev na odločitev ECB, pričakovanj glede odločitve Feda na prihajajočem zasedanju ter nadaljnjega poteka pogajanj med ZDA in Iranom.

Domače gospodarstvo je v prvem četrtletju ohranilo ugodno rast. BDP se je v prvem četrtletju nadalje okrepil, tako v četrtletni kot medletni primerjavi. Glede na zadnje lansko četrtletje se je povečal za 0,7 %, medletno pa ob nizki osnovi izpred leta za 3,0 odstotke. Rast sta podpirali predvsem domača potrošnja in investicije, medtem ko se je primanjkljaj v menjavi s tujino ohranil. Rast izvoza je medletno ostala skromna pri 0,7 odstotka, predvsem zaradi upada izvoza storitev, medtem ko se je izvoz blaga povečal za skoraj dva odstotka. Uvoz se je ob robustni domači potrošnji okrepil za 1,5 %, posledično pa je neto menjava s tujino znižala gospodarsko rast za 0,5 odstotne točke. Čeprav vpliv geopolitičnih napetosti na domačo gospodarsko aktivnost za zdaj ostaja omejen, se njihovi učinki že odražajo v višji inflaciji, slabšem razpoloženju in manj ugodnih gospodarskih obetih. Naša najnovejša napoved za Slovenijo za letos predvideva 1,9 % gospodarsko rast, za leti 2027 in 2028 pa 2,2 %.[3] Inflacija (HICP) je aprila 2026 znašala 3,4 %, maja pa 3,8 %, kar je precej več kot v prvem četrtletju letošnjega leta in nad povprečjem evrskega območja. K rasti so največ prispevale višje cene energentov. Skupna inflacija naj bi v letu 2026 znašala 3,6 %, nato pa se bo v letu 2027 znižala na 2,3 % in v letu 2028 na 2,0 %.[4] Po občutnem poslabšanju kazalnikov zaupanja v aprilu se je maja gospodarsko razpoloženje deloma izboljšalo (slika 1.1, desno). K temu je prispevalo tudi višje zaupanje potrošnikov, ki je aprila doseglo najnižjo raven po oktobru 2023. Širši učinki geopolitičnih napetosti pa bi se lahko pokazali z zamikom prek nadaljnjega prenosa višjih cen energentov in surovin v cene blaga in storitev. V takšnih razmerah bi se lahko pogoji poslovanja podjetij in finančni položaj gospodinjstev poslabšali. To bi se odrazilo v višjih stroških, nižjem povpraševanju in slabši dobičkonosnosti, kar bi postopoma oslabilo sposobnost odplačevanja obveznosti podjetij, z dodatnim zamikom pa tudi gospodinjstev. Čeprav bančni sistem ostaja stabilen, tveganja pretežno izvirajo iz zunanjega okolja in bi se lahko v prihodnosti, predvsem prek realnega sektorja, odrazila tudi v finančnem sistemu.

2Viri financiranja bank

Vloge nebančnega sektorja so se letos do aprila zmanjšale, vendar ostale ključen vir financiranja slovenskih bank. K zmanjšanju v višini 140 mio EUR je glavnino prispevalo zmanjšanje obsega vlog NFD, v manjšem obsegu pa tudi vlog države in tujcev (slika 2.1, desno). Razmeroma hitra medletna rast vlog nebančnega sektorja, ki je bila prisotna med letom 2025, se je v začetku letošnjega leta nekoliko umirila in aprila znašala 6,3 %, kar je primerljivo z rastjo pred pandemijo (slika 2.1, levo). Odvisnost bank od grosističnih virov financiranja se je povečala zaradi zadolževanja nekaterih bank pri bankah v tujini, medtem ko nobena od bank letos do aprila ni izdala dolžniškega vrednostnega papirja. Kljub porastu predstavljajo grosistični viri financiranja manj kot desetino bilančne vsote bančnega sistema.

Vloge gospodinjstev so se povečale za 148 mio EUR, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Banke so beležile solidne mesečne prilive, z izjemo večjega odliva v marcu, ko so nekateri varčevalci del svojih prihrankov usmerili v nakup državne obveznice. Država je namreč tretje leto zapored izdala obveznico namenjeno državljanom, ki je tudi tokrat obrestovana po ugodnejši obrestni meri, kot jo za vezavo vlog nudijo banke. Vseeno je bil odliv vlog gospodinjstev, podobno kot ob predhodnih izdajah, manjši od enega odstotka vseh vlog gospodinjstev. Te ostajajo stabilen in ob polovici bilančne vsote bančnega sistema tudi najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank. Medletna rast vlog gospodinjstev, ki je lani postopno naraščala, se je letos do aprila rahlo umirila, vendar s 6,5 % ostala enkrat višja kot v povprečju evrskega območja. Pričakujemo, da bodo tudi ostali meseci do šolskih poletnih počitnic ugodni za rast vlog zlasti zaradi izplačil regresov za letni dopust.

Vloge NFD so se v prvih štirih mesecih letos, podobno kot v enakem obdobju predhodnih štirih let, zmanjšale. Odliv vlog NFD je v prvi polovici leta običajno povezan z odplačili posojil, izplačili dividend njihovim lastnikom in povečanimi stroški tekočega poslovanja zaradi izplačil regresov za letni dopust zaposlenim. Kljub zmanjšanju za 222 mio EUR vloge NFD s skoraj petino bilančne vsote ostajajo pomemben vir financiranja slovenskih bank. Krepitev medletne rasti vlog NFD, ki je bila prisotna v prvi polovici lanskega leta, se je do konca leta umirila. Ob nadaljevanju podobnega trenda tudi v letošnjem letu je medletna rast aprila znašala 6,6 %, kar ostaja nad evrskim povprečjem, ki se je prav tako okrepilo. Podjetja ohranjajo velik obseg prihrankov v bankah, kar jim pomaga pri zagotavljanju likvidnosti za tekoče poslovanje, in investicijah, do katerih ostajajo sicer še vedno zadržana.

Ob nizkih depozitnih obrestnih merah glavnina vlog, ki znaša 81,6 %, ostaja na vpogled. Zmanjševanje že tako nizkih obrestnih mer za vezane depozite, ki odvračajo varčevalce od vezave prihrankov, se je konec lanskega leta ustavilo. Na stabilnih, a nizkih ravneh so obrestne mere ostale tudi letos do aprila (slika 2.2, desno). Posledično v bilancah prevladujejo vloge na vpogled (slika 2.2, levo). Te so aprila znašale 87 % vseh vlog gospodinjstev in 77 % vseh vlog NFD, kar je visoko nad evrskim in dolgoročnim slovenskim povprečjem.

3Naložbe bank

Banke so v prvih štirih mesecih letošnjega leta občutno povečale obseg posojil nebančnemu sektorju, pri čemer je bila rast posebej izrazita pri gospodinjstvih. Banke so nadaljevale z zmanjševanjem obsega likvidnih sredstev[5] ter povečevale obseg donosnejših vrednostnih papirjev, pri čemer je bila rast tovrstnih naložb v primerjavi s preteklima dvema letoma letos precej umirjenja. V segmentu kreditiranja nebančnega sektorja slovenske banke z medletno rastjo 10,7 % v primerjavi z evrskim območjem (3,7 %) beležijo nadpovprečno kreditno aktivnost. Največji delež k skupni rasti so prispevala posojila gospodinjstvom (4,1 odstotne točke), sledila so posojila tujim osebam (3,2 odstotne točke), katerih trend povečevanja posojil se letos nadaljuje. Letos je bila večina posojil tujim subjektom namenjena financiranju zlasti povezanih družb. Pri gospodinjstvih prevladujejo stanovanjska in potrošniška posojila, pri čemer imajo na skupno rast večji vpliv stanovanjska posojila. Posojila NFD-jem so aprila k rasti prispevala 2,4 odstotne točke, posojila drugim finančnim institucijam (DFI) in državi pa 0,5 odstotne točke (slika 3.1, levo).

Rast posojil NFD se je medletno okrepila. Aprila je njihova medletna rast znašala 7,0 %, v evrskem območju pa 3,4 %. Največji delež posojil NFD-jem je odobren podjetjem iz predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. V primerjavi s koncem leta 2020 se je obseg posojil najbolj povečal pri NFD-jih iz dejavnosti oskrbe z vodo in ravnanja z odpadki ter iz finančne in zavarovalniške dejavnosti, vendar ti dve skupini predstavljata razmeroma majhen delež vseh posojil NFD-jem. Skupno so se posojila NFD-jem od decembra 2020 do aprila 2026 nominalno povečala za nekaj več kot 21 %, kar v povprečju pomeni 3,7 % letne rasti (slika 3.2). V določenih dejavnostih se je obseg posojil v tem obdobju povečal le zmerno, medtem ko se je v dejavnostih trgovine ter prevoza in skladiščenja zmanjšal. V aprilu se je občutno povečal prispevek gradbeništva k skupni rasti posojil NFD.

Posojila mikro družbam so letos in v zadnjih petih letih dosegla najvišjo rast. Obseg posojil srednje velikim družbam je na letni ravni stagniral, medtem ko je bila pri majhnih, srednjih in velikih družbah zaznana zmerna rast. Najizrazitejša je bila medletna rast pri mikro družbah, kjer se je obseg posojil povečal za 15,1 %. Po obsegu sicer prevladujejo posojila velikim družbam, ki predstavljajo skoraj polovico vseh posojil NFD-jem. V primerjavi s koncem leta 2020 se je obseg posojil velikim družbam povečal najmanj, za nekaj več kot 6 %, medtem ko je bil pri mikro družbah porast največji, in sicer kar za 91 % (slika 3.3, levo).

Obrestne mere za posojila NFD letos stagnirajo. Obrestne mere za novoodobrena posojila NFD-jem s spremenljivim obrestovanjem, ki v deležu vseh novoodobrenih posojil prevladujejo, so v aprilu dosegle 3,7 %. Povprečna fiksna obrestna mera za posojila NFD-jem pa je znašala 3,5 % (slika 3.3, desno). Ti ravni sta primerljivi z evrskim območjem, kjer so obrestne mere v prvih štirih mesecih letos prav tako ostale razmeroma stabilne.

V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je nadaljevalo povečanje mesečnega obsega novo odobrenih stanovanjskih in potrošniških posojil. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je do aprila okrepila na 8,8 %, kar je bistveno višje od povprečja evrskega območja, kjer je rast dosegla 3,0 %. Medletna rast potrošniških posojil je aprila letos znašala 9,1 % (v evrskem območju 5,3 %) (slika 3.4, levo). Skoraj vsa novoodobrena potrošniška posojila so sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami, ki so aprila letos znašale 5,7 %. Še bolj izrazita je bila rast stanovanjskih posojil, ki se je okrepila na 10,0 % (v evrskem območju 2,9 %) (slika 3.4, desno). Obrestne mere za stanovanjska posojila so letos ostale precej stabilne. Fiksne obrestne mere za novoodobrena stanovanjska posojila, ki močno prevladujejo v primerjavi s spremenljivimi, so se v zadnjem letu gibale med 2,8 % in 3,0 %. To vrednost so dosegle tudi aprila letos.

4Kakovost naložb bank

Kakovost bančnih naložb se je letos do aprila ohranila na ravni s konca leta 2025, največje tveganje za prihodnjo kakovost naložb pa še naprej predstavlja negotovo makrofinančno okolje ter negativni učinki geopolitičnih konfliktov in sprememb v mednarodni trgovini. Delež NPE v celotnem portfelju bank je bil v prvih štirih mesecih leta stabilen. Aprila je znašal 1,6 %, stabilen pa je bil tudi po posameznih skupinah komitentov (slika 4.1, levo). Po velikem porastu pri NFD novembra in decembra lani, ko je s 4,2 % dosegel najvišjo večletno raven, se je do aprila letos zmanjšal na 4,0 %. Zmanjšanje je bilo večinoma povezano z istimi družbami iz predelovalnih dejavnosti (C) ter strokovnih, znanstvenih, tehničnih in poslovnih dejavnostih (NO), ki se jim je obseg NPE lani močno povečal. Nekatere banke so izpostavljenosti do teh družb restrukturirale in zavarovale, s čimer se je delež NPE v teh dveh skupinah dejavnosti nekoliko zmanjšal (slika 4.1, desno).[6] Medtem se je delež NPE do aprila najbolj povečal v prevozu in skladiščenju (H), na 2,1 % (od decembra za 0,7 o.t.), kar je bilo povezano le z eno družbo, ki je šla marca v stečaj. Zaradi stečaja ene družbe in prerazvrstitve njenih obveznosti v NPE se je marca nekoliko povečal tudi delež NPE v trgovini (G) in aprila znašal 1,4 % (od decembra se je povečal za 0,2 o.t.). Pri obrtnikih se je delež NPE stabiliziral in aprila znašal 3,6 % (slika 4.1, levo).[7] Ob ugodnih razmerah na trgu dela in v povprečju še vedno dobrem finančnem položaju gospodinjstev je bil delež NPE pri prebivalstvu stabilen. Od decembra lani, ko se je zmanjšal na 1,4 %, je ostal nespremenjen, pri čemer se je pri stanovanjskih posojilih ohranil pri 0,8 %, pri potrošniških posojilih pa pri 3,0 % (slika 11.3 v prilogi, levo).[8] Nadaljevanje negotovega makrofinančnega okolja, nejasnosti glede razpleta vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega gibanja cen surovin ter spremenjene okoliščine v mednarodni trgovini za domače gospodarstvo še naprej predstavljajo okoliščine, ki se lahko v prihodnje odrazijo v tudi slabši kakovosti bančnih naložb.

Delež skupine s povečanim kreditnim tveganjem (S2) je bil v prvih štirih mesecih leta stabilen. Na ravni celotnega portfelja se je marca zmanjšal na najnižjo raven zadnjih let in bil s 4,0 % podoben tudi aprila (slika 4.2, levo). Letos do aprila so večino zmanjšanja obsega skupine S2 predstavljale NFD, od teh pa največ družbe iz strokovnih, znanstvenih, tehničnih in poslovnih dejavnosti (NO), pri katerih je prišlo do prerazvrstitev nekaj večjih izpostavljenosti v skupino S1. Delež skupine S2 se je tako pri NFD vidno zmanjšal, aprila na 6,3 %, kar je najnižja raven v zadnjih letih (slika 4.2, desno). Pri prebivalstvu se je obseg S2 letos do aprila povečal tako pri stanovanjskih kot potrošniških posojilih, medtem ko je pri ostalih posojilih prebivalstvu ostal nespremenjen. Delež skupine S2 se je tako pri prebivalstvu povečal, aprila na 7,0 % (slika 11.3 v prilogi, desno).[9] Ob hkrati stabilnem deležu NPE gospodinjstva v očeh bank še naprej ohranjajo dober finančni položaj. V prvih štirih mesecih leta se je še nekoliko zmanjšal delež skupine S2 pri obrtnikih, aprila na 13,9 %, kar je najnižja raven v zadnjih treh letih, z 1,0 % pa je bil zgodovinsko nizek pri tujcih (slika 4.2, levo).

Število začetih stečajnih postopkov se je letos do aprila povečalo, izpostavljenost bank pa kljub povečanju ostaja majhna. Zahtevnejše gospodarske razmere se od začetka leta 2024 odražajo v povečevanju števila družb, za katere se je začel stečajni postopek, kar se nadaljuje tudi letos. Marca se je ob stečaju dveh družb, do katerih imajo banke nekoliko večje izpostavljenosti vidneje povečala tudi izpostavljenost bančnega sistema NFD v stečaju (za 21 mio EUR). Kljub temu povečanju je ta v skupni izpostavljenosti NFD z 0,6 % ostala majhna (slika 4.3, levo). V strukturi izpostavljenosti družbam v stečajnih postopkih se je povečal delež trgovine (G) ter prevoza in skladiščenja (H), ki poleg predelovalnih dejavnosti (C) skupaj predstavljajo skoraj 70 % celotne izpostavljenosti do družb v stečaju (slika 4.3, desno).

Obseg izpostavljenosti bank do družb z blokiranimi računi se je letos do aprila zmanjšal. Z izjemo marca, ko je nekoliko poskočil, se od novembra lani postopoma zmanjšuje, s čimer se zmanjšuje že tako majhen delež teh izpostavljenosti v celotnih izpostavljenostih NFD, ki je aprila znašal 0,7 %. V strukturi po dejavnostih izstopajo predelovalne dejavnosti (C), kjer se je obseg do aprila povečal, medtem ko se je v večini ostalih dejavnosti zmanjšal. S tem se je povečal tudi njihov delež v vseh izpostavljenostih bank do družb z blokiranimi računi in aprila znašal 43 %.

Pokritosti NPE in donosnega dela portfelja (PE) z oslabitvami in rezervacijami sta ostali stabilni. Potem ko se je pokritost NPE celotnega portfelja z oslabitvami in rezervacijami novembra lani precej zmanjšala, je bila do aprila, ko je znašala 47,4 %, stabilna (slika 11.4 v prilogi, levo). S tem je ostala precej pod večletnim vrhom (62,1 %), ki ga je dosegla januarja lani. Mnogo manjša pokritost NPE je še vedno posledica poslabšanja kakovosti portfelja NFD, katerega pokritost se je ob pritoku slabše oslabljenih izpostavljenosti novembra lani močno zmanjšala in na podobnih ravneh ostala do aprila letos (41,3 %). Medtem se je pri prebivalstvu pokritost nedonosnega dela portfelja od decembra lani povečala na 68,9 %. Povečala se je pri stanovanjskih posojilih, še v večji meri pa pri potrošniških. Skupna pokritost donosnih izpostavljenosti z oslabitvami in rezervacijami se je od decembra še rahlo zmanjšala in aprila znašala 0,34 % (slika 11.4 v prilogi, desno).

5Ustvarjanje dohodka bank

Ustvarjen dohodek bank je bil v prvi tretjini leta 2026 primerljiv z lanskim v enakem obdobju in ostaja na visoki ravni. Do aprila so banke ustvarile 679 mio EUR bruto dohodka. Neto dohodek bank je v prvih štirih mesecih leta znašal 298 mio EUR (slika 5.1, levo) in za 6 % zaostal za lanskim v enakem obdobju. K zaostajanju so prispevali predvsem enkratni dejavniki v neobrestnem delu in pri stroških. Neto dohodek bank je v prvih mesecih leta zaradi sezonskih vplivov običajno nekoliko nižji kot v nadaljevanju leta.

Neto obrestni prihodki se od marca ne zmanjšujejo več, njihova medletna rast se je do aprila okrepila na 2,8 %. Banke so do aprila ustvarile 607 mio EUR obrestnih prihodkov in imele 125 mio EUR obrestnih odhodkov. Medletni upad prvih se je upočasnil na 2,9 %, medtem ko so se drugi, ob nizkem obsegu, zmanjšali kar za 20,1 %. Neto obrestni prihodki so znašali 481,8 mio EUR; preračunani na letno raven bi bili primerljivi z letom 2023. Cenovni učinki na aktivni strani bančnih bilanc so letos še naprej delovali v smeri zmanjšanja (neto) obrestnih prihodkov, količinski učinki pa v smeri njihovega povečevanja. K povečanju so prispevala posojila in vrednostni papirji, medtem ko so se terjatve bank do centralne banke dodatno zmanjšale. Na pasivni strani bančnih bilanc so v nasprotni smeri, torej v smeri povečevanja neto obresti prispevali cenovni učinki, med količinskimi učinki pa tisti iz naslova grosističnega financiranja. Ob vsem navedenem ostaja sprememba skupnih neto obrestnih prihodkov letos v primerjavi z lani majhna (+13,1 mio EUR). Neto obrestna marža je v zadnjem enoletnem obdobju do aprila znašala 2,63 % (slika 5.1, desno). Njeno zmanjševanje se je skozi lansko leto izrazito upočasnilo, v zadnjih treh mesecih letos pa se je marža celo že nekoliko povečala. Izračunana za trimesečna obdobja znaša prav tako 2,63 %, že od sredine lanskega leta pa so njene spremembe zelo majhne. Neto obrestna marža tako ostaja znatno, za okrog pol odstotne točke, nad vrednostmi povprečja zadnjih dveh desetletij. Ob poceni virih bank v Sloveniji (zaradi močno prevladujočih vpoglednih vlog nebančnega sektorja v bančnih virih) in možnih dodatnih zvišanj obrestnih mer ECB lahko pričakujemo celo nekolikšno vnovično povečanje marže.

Neto neobrestni prihodki so se malenkost zmanjšali (-2,8 %), rast neto opravnin pa z 8,1 % ostaja razmeroma visoka. K upadu neobrestnih prihodkov (slika 5.2, levo) so prispevali predvsem nihaji pri prihodkih od tečajnih razlik in dividend. Prihodki iz dividend so sicer v prvih mesecih leta običajno majhni. Neto opravnine so se v prvih štirih mesecih leta v povprečju medletno povečevale za devet odstotkov. Neto opravninska marža (0,80 %) pa ostaja primerljiva lanski.

Rast operativnih stroškov bank se je letos povečala in do konca aprila znašala 7,5 %, predvsem zaradi višjih stroškov knjiženja predvidenih vplačil bank v jamstveno shemo. Ti stroški so se letos medletno povečali za četrtino (25,5 %), brez tega povečanja pa bi medletna rast operativnih stroškov znašala 4,6 %. Rast stroškov dela ostaja nizka, do aprila so se medletno povečali za 4,2 %, kar je primerljivo kot v letu 2025 (4,0 %). Delež operativnih stroškov v bruto dohodku (Cost-to-income ratio) letos (56,1 %) presega lanskega v enakem obdobju (52,8 %). V prvih mesecih leta je vrednost kazalnika (slika 5.2, zaradi knjiženja celotnega zneska vplačil v jamstveno shemo že na začetku leta, višja in se kasneje v letu postopoma zmanjšuje. Podobno lahko pričakujemo tudi letos.

Banke trenutno dosegajo stabilne ravni dohodka. Ob pozitivni rasti neto obresti in stabilnih neto neobrestnih prihodkih ter zmerni rasti operativnih stroškov pričakujemo, da se bo dohodek bank povečeval. Takšna so tudi pričakovanja bank.[10] Obseg dohodka in neto obresti bank se, od konca obdobja nizkih obrestnih mer, ohranjata na visoki ravni. Neto obrestna marža v zadnjih mesecih kaže celo znake povečevanja. Po prehodu na novo raven obrestnih mer se je že v drugi polovici lanskega leta ustalila nad dolgoročnim povprečjem predhodnih dveh desetletij. Ob umirjanju neugodnih cenovnih učinkov na naložbeni strani ter trenutno razmeroma visoki rasti posojil nebančnemu sektorju pričakujemo solidne (neto) obrestne prihodke. Kljub temu naj opozorimo, da se zaostrovanje posojilnih pogojev, zlasti obrestnih mer, pri posojilih nebančnemu sektorju, lahko odrazi v manjšem obsegu novih poslov, kar bi lahko negativno vplivalo na obrestne prihodke iz kreditne aktivnosti. K temu prispeva tudi prestrukturiranje bilanc, saj banke od začetka zniževanja ključnih obrestnih mer ECB zmanjšujejo manj donosne terjatve do centralne banke in krepijo naložbe v vrednostne papirje. Obrestni odhodki zaradi prevladujoče (vpogledne) strukture vlog[11] in nizkih ravni obrestnih mer bankam obenem omogočajo vzdrževanje trenutno visoke ravni neto obrestne marže. Druge komponente dohodka v bančnem sistemu ostajajo razmeroma stabilne kljub nihajem v prvih mesecih leta. Rast neto opravnin tako presega rast bilančne vsote. V drugi tretjini leta, od maja do julija, se običajno povečajo prihodki iz dividend, kar vpliva na povečanje dohodka bank. Rast operativnih stroškov je razmeroma stabilna in ne zmanjšuje pomembneje neto dohodka bank.

6Kapitalska ustreznost, dobičkonosnost in likvidnost bank

Slovenski bančni sistem ob koncu prvega četrtletja 2026 ohranja visoko solventnost. Količniki kapitalske ustreznosti so se, kot je bilo pričakovano, znižali. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi je konec prvega četrtletja letos znašal 20,2 %, kar predstavlja znižanje za 0,7 odstotne točke v primerjavi s koncem leta 2025. Količnik navadnega temeljnega kapitala (CET1) se je zmanjšal za 0,6 odstotne točke in dosegel 17,4 %.

Do znižanja količnikov kapitalske ustreznosti v prvem četrtletju je prišlo zaradi razmeroma visoke rasti tveganju prilagojenih izpostavljenosti (TPI). Slednja je znašala 3,4 % oziroma na medletni ravni 9,5 %. Povečanje TPI je bilo predvsem posledica rasti izpostavljenosti kreditnim tveganjem, pri čemer je največji vpliv imela rast TPI zavarovanih z nepremičninami za 4,2 % in rast TPI izpostavljenosti na drobno za 3,2 %. Rast TPI na ravni sistema je povečala tudi povprečno utež tveganja na 55,4 % (+1,0 odstotne točke), in sicer bolj pri polovici bank z najnižjo gostoto TPI,[12] vse to pa kaže na povečevanje izpostavljenosti tveganjem. Rast regulatornega kapitala je bila v tem četrtletju pričakovano nizka, in sicer le 0,1 %, saj so večino planiranih zadržanih dobičkov banke dale med kapital že v zadnjem četrtletju leta 2025. Med sestavinami regulatornega kapitala so se v tem obdobju najbolj povečale druge rezerve, in sicer za 2,4 %, medtem ko je izguba iz akumuliranega vseobsegajočega donosa imela rahlo negativen učinek. V skladu z znižanjem kapitalske ustreznosti se je v prvem četrtletju zmanjšal tudi presežek nad opredeljeno skupno kapitalsko zahtevo[13], in sicer s 6,6 na 5,9 odstotne točke. V evrskem območju, za katero so zadnji podatki na razpolago za tretje četrtletje 2025, je količnik skupne kapitalske ustreznosti znašal 20,1 %, količnik CET1 pa 16,6 %. Na posamični osnovi je količnik skupne kapitalske ustreznosti v slovenskem bančnem sistemu konec prvega četrtletja letos dosegel 22,7 %, količnik CET1 pa 19,2 %, kar potrjuje visoko solventnost bančnega sistema v tem obdobju.

V nadaljevanju leta pričakujemo nadaljnje zniževanje količnikov kapitalske ustreznosti, predvsem zaradi povečanja izpostavljenosti kreditnim tveganjem. Glavni vir krepitve kapitala ostaja tudi v prihodnje lastna akumulacija kapitala, medtem ko so možnosti za krepitev kapitala z izdajo kapitalskih instrumentov na finančnih trgih še naprej omejene na posamezne banke.

Med bankami ostajajo razlike v kapitalskem položaju in sposobnosti absorpcije nenadnih šokov iz okolja. Kljub visoki odpornosti sistema kot celote ostaja učinkovito upravljanje kapitalske ustreznosti na ravni posameznih bank izjemno pomembno, še posebej v obdobju nestabilnih razmer v širšem makroekonomskem okolju.

Dobiček pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih za lanskim v enakem obdobju zaostal za 14,6 %, dobičkonosnost bank se je znižala. K nižjemu dobičku (slika 6.2, levo) so poleg manjšega dohodka, zaradi nekoliko manjših neto neobrestnih prihodkov in višjih operativnih stroškov (jamstvena shema), najbolj prispevale večje neto oslabitve in rezervacije, ki so se do aprila medletno skoraj podvojile (+92,1 %, +24 mio EUR). Te so do aprila predstavljale 7,2 % ustvarjenega bruto dohodka bank (lani v enakem obdobju le 3,8 %, v celotnem letu 2025 7,4 %). Vrednost kazalnika ROE se je letos znižala in do aprila znašala 10,9 %, lani v enakem obdobju pa 13,9 % (slika 6.2, desno). Vrednost ROE je letos tako primerljiva z dolgoročnim povprečjem. K nižjemu dohodku in dobičku v prvih mesecih leta prispevajo tudi knjiženja predvidenih celoletnih vplačil v jamstveno shemo. Po drugi strani pa na rast dobička običajno šele od maja dalje v večjem obsegu vplivajo prihodki od dividend. Dobičkonosnost bank se je v primerjavi s predhodnima dvema letoma, ko je dosegala izrazito nadpovprečne vrednosti, že v letu 2025 pričakovano znižala.

Likvidnost bančnega sistema ostaja dobra kljub poslabšanju vrednosti kazalnikov likvidnosti. Ob zmanjšanju sredstev na računih pri centralni banki se je obseg najbolj kakovostnih likvidnih sredstev (HQLA) zmanjšal bolj kot neto likvidnostni odlivi. Vrednost količnika likvidnostnega kritja bančnega sistema na posamični osnovi se je zato v prvih štirih mesecih letos zmanjšala za 16 odstotnih točk na 275 %. To pomeni, da ostajata presežek nad minimalno regulatorno zahtevo (100 %) in s tem sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju še naprej visoka. Razmeroma visoka ostaja sposobnost financiranja obveznosti na ravni bančnega sistema tudi v daljšem, enoletnem obdobju, kljub rahlemu zmanjšanju kazalnika neto stabilnega financiranja (NSFR). Ta je konec prvega četrtletja letos znašal 160 %. Slovenija se po vrednosti obeh kazalnikov uvršča med najvišje v evrskem območju. Čeprav so vse banke presegle minimalne regulatorne zahteve obeh kazalnikov, pa so razlike v likvidnostnih presežkih med njimi še vedno precejšnje (slika 6.3, levo).

Spreminjanje strukture visoko kakovostnih likvidnostnih sredstev se je nadaljevalo tudi v začetku letošnjega leta. Z namenom povečanja donosnosti so banke podobno kot lani zmanjšale gotovino in proste rezerve na računih pri centralni banki, ki so aprila znašale malo več kot tretjino vseh HQLA (slika 2.6, desno). Vendar pa glavnine likvidnih sredstev niso usmerile v nakup dolžniških vrednostnih papirjev kot minulo leto, temveč predvsem v kreditiranje nebančnega sektorja. Kljub temu obseg sredstev enot centralne ravni države, kjer so pretežno dolžniški vrednostni papirji, predstavlja že več kot polovico vseh HQLA.

7Kapitalski trgi in vzajemni skladi

Finančne trge je marca letos zaradi napada na iransko ozemlje, ki je zaostril odnose na Bližnjem vzhodu in povečal negotovost v regiji, zaznamovala korekcija. Dogajanje vpliva na gibanje borznih indeksov po svetu, obenem pa so se cene energentov, zlasti nafte, zvišale zaradi skrbi glede morebitnih motenj v dobavi. Že aprila se je trend obrnil navzgor, rast pa se je nadaljevala tudi v maju, predvsem zaradi večkrat napovedanega napredka v pogajanjih med ZDA in Iranom, kar je okrepilo optimizem glede sklenitve dogovora za ponovno nemoteno dobavo nafte. Od začetka leta do konca maja je slovenski indeks SBI TOP pridobil 21 %. V istem časovnem obdobju je ameriški indeks SPX pridobil 8 %, indeks Zahodne Evrope SXXE pa 6 % (slika 7.1, levo).

Pozitivni trend je opazen tudi pri prometu na Ljubljanski borzi. Skupna vrednost prometa brez svežnjev do vključno maja je dosegla 319,7 mio EUR, kar predstavlja 8-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani (slika 7.1, desno). Kljub povečanemu prometu pa ostaja število vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, zelo omejeno. Večino trgovanja na LJSE predstavljajo delnice. Tržna kapitalizacija domače borze se je medletno povečala za dobrih 8 % in je konec maja 2026 dosegla vrednost 59,7 mrd EUR.

Povečana negotovost in volatilnost na delniških trgih sta vplivali na obseg neto vplačil v vzajemne sklade. Do vključno aprila 2026 so domači vzajemni skladi zabeležili 25,9 % medletno povečano neto vplačil, na 189,6 mio EUR, predvsem zaradi nizkih neto vplačil v prvih štirih mesecih lanskega leta, ko je bilo izrazito zmanjšanje neto vplačil opaziti od marca do maja, ko so delniške trge spremljale negotovosti zaradi napovedanih ameriških carin. Najbolj priljubljena vrsta skladov so tudi letos delniški skladi, največji vplačniki v domače vzajemne sklade pa ostajajo gospodinjstva, sledijo pa drugi finančni posredniki.

Ugodna vrednotenja na borzah so prispevala k rasti sredstev domačih vzajemnih skladov. V prvih štirih mesecih so se sredstva povečala za 8,2 %, na 7,9 mrd EUR (slika 7.2, levo). Sredstva domačih vzajemnih skladov so predvsem zaradi prevrednotenja sredstev v upravljanju nekoliko upadla v marcu, nato pa so v aprilu zabeležila nove rekordne vrednosti. Med posameznimi vrstami skladov po sredstvih prevladujejo delniški skladi, ki predstavljajo 70,0 % celotne vrednosti sredstev domačih vzajemnih skladov. Sledijo mešani skladi z 19,4 %, obvezniški skladi s 6,8 % in denarni skladi s preostalimi 3,9 % (slika 7.2, desno).

8Poslovanje lizinških družb

Vrednost novoodobrenih poslov lizinških družb se je v prvem četrtletju medletno povečala. Novi posli so se povečali za 13,0 %, na 384,1 mio EUR (slika 8.1, levo). Od tega je bila dobra polovica novih poslov sklenjena z gospodinjstvi, preostali del pa z NFD. Lizinške družbe v Sloveniji v večini financirajo nakupe vozil. Po vrednosti novoodobrenih poslov so prevladovali osebni avtomobili (67,0 %) ter komercialna in tovorna vozila (19,5 %). Večina novih poslov je sklenjena z originalno zapadlostjo od 5 do 10 let. Delež novoodobrenih poslov, sklenjenih s fiksno obrestno mero, je ob koncu prvega četrtletja 2026 glede na december 2025 nekoliko (za 1,3 o. t.) narasel in znašal 54,1 %. Stanje lizinških poslov je konec marca 2026 znašalo 3,0 mrd EUR, kar predstavlja 6,8-odstotno medletno rast. Pretežni delež stanj predstavljajo posli, sklenjeni z gospodinjstvi (61,2 %), ter posli z NFD-ji (38,1 %).

Dobičkonosnost lizinških družb se še naprej izboljšuje. Dobiček pred davki se je v prvem četrtletju letos medletno povečal za 15,9 % in dosegel 12,3 mio EUR (slika 8.1, desno). K rasti sta med drugim prispevala ugodnejši prihodki od prodaje ter nadaljnje zniževanje finančnih odhodkov. Medletna rast dobička je prisotna že od začetka lanskega leta. Bilančna vsota se je v istem opazovanem obdobju medletno povečala za 9,4 % in znašala 3,5 mrd EUR. Kakovost lizinških poslov ostaja visoka. Delež zamud nad 90 dni v stanju poslov je konec marca 2026 znašal le 0,6 %. Prav tako glavnina zamud ostaja visoko koncentrirana, saj več kot 85 % vseh zamud izhaja iz štirih lizinških družb.

9Anketa o bančnih posojilih (BLS)

V anketi o bančnih posojilih[14] za prvo četrtletje so banke poročale zgolj o manjših spremembah[15] kreditnih standardov. Pri posojilih podjetjem ni prišlo do sprememb kreditnih standardov, so pa banke med dejavniki zaostrovanja standardov izpostavljale zlasti splošne gospodarske razmere in obete oziroma obete po panogah (slika 9.1, levo). Pri stanovanjskih posojilih so se standardi rahlo zaostrili, med dejavniki pa so izpostavile le kategorijo "dovoljeno tveganje". Podobno velja tudi pri potrošniških posojilih, kjer pa so med dejavniki izpostavile kreditno sposobnost potrošnikov, tveganje povezano z zavarovanjem in dovoljeno tveganje (slika 9.1, desno). Banke v drugem četrtletju pričakujejo precej močno zaostritev standardov pri posojilih podjetjem, rahlo zaostritev standardov pri potrošniških posojilih, medtem ko pri stanovanjskih posojilih ne pričakujejo sprememb.[16]

Posojilni pogoji so pri podjetjih ostali nespremenjeni, medtem ko so se pri posojilih gospodinjstvom nekoliko zaostrili. Banke v Sloveniji v prvem četrtletju 2026, podobno kot že več predhodnih četrtletij, niso poročale sprememb (skupnih) posojilnih pogojev za podjetja, niti niso navajale zaostritve ali sprostitve posameznih pogojev. Pri stanovanjskih in potrošniških posojilih so banke navajale zaostritve obrestnih mer in marže (slika 9.2, levo, in slika 9.2, desno). Banke pri posojilih podjetjem niso navajale sprememb dejavnikov posojilnih pogojev, pri stanovanjskih posojilih pa so tokrat pritiske konkurence navajale kot dejavnik zaostrovanja, medtem ko so jih v preteklih dveh letih navajale kot ključni dejavnik sproščanja posojilnih pogojev. Pri potrošniških posojilih so tokrat izpostavile tri dejavnike zaostrovanja posojilnih pogojev in sicer pritiske konkurence, dovoljeno tveganje in dojemanje tveganja.

Povpraševanje podjetij po posojilih se v prvem četrtletju letos ni spremenilo, medtem ko so v preteklih letih banke večinoma navajale zmanjšanje povpraševanja. Investicije podjetij so še vedno predstavljale dejavnik zmanjšanja povpraševanja, nekoliko tudi obratna sredstva in zaloge (slika 9.3, levo). Spremembe pri posojilih gospodinjstvom so bile majhne. Povpraševanje po stanovanjskih posojilih se je zaradi vpliva obrestnih mer nekoliko zmanjšalo, po potrošniških posojilih pa povečalo zaradi nakupov trajnih proizvodov (slika 9.3, desno). V naslednjem četrtletju banke pričakujejo povečanje povpraševanja pri podjetjih, v nekoliko manjšem obsegu tudi po potrošniških posojilih ter močno zmanjšanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih.

V evrskem območju[17] so se zaostrili kreditni standardi pri posojilih podjetjem in pri potrošniških posojilih, pri stanovanjskih pa so ostali skoraj nespremenjeni. K zaostritvi standardov pri posojilih podjetjem so prispevale gospodarske razmere in obeti po panogah. Kreditni standardi pri stanovanjskih posojilih so se zaostrili minimalno, v smeri zaostritve pa so banke navajale "splošne gospodarske razmere in obete" ter "obete za stanovanjski trg". Najbolj so se zaostrili kreditni standardi pri potrošniških posojilih; na to so ponovno vplivale splošne gospodarske razmere, kreditna sposobnost potrošnikov in dovoljeno tveganje. Banke v evrskem območju pričakujejo zaostrovanje standardov v naslednjem četrtletju pri vseh treh vrstah posojil, najbolj pri podjetjih.

Posojilni pogoji so se nekoliko zaostrili pri posojilih podjetjem in pri potrošniških posojilih, pri stanovanjskih so ostali nespremenjeni. Pri podjetjih so banke v evrskem območju navajale blago zaostritev posojilnih pogojev, zlasti obrestnih mer. Pri stanovanjskih posojilih ni bilo sprememb, med dejavniki sproščanja posojilnih pogojev pa so izpostavile obrestno mero ter maržo na posojila. Pri potrošniških posojilih se je kazala blaga zaostritev posojilnih pogojev. Med dejavniki, ki so prispevali k zaostrovanju posojilnih pogojev, so pri podjetjih izpostavljale splošne gospodarske razmere in razmere po panogah. Pri stanovanjskih in potrošniških posojilih so med dejavniki zaostrovanja posojilnih pogojev pripoznali dojemanje tveganja in dovoljeno tveganje, med dejavniki sproščanja pa konkurenco.

V evrskem območju so bile spremembe povpraševanja v prvem četrtletju 2026 glede na zadnje četrtletje leta 2025 majhne, zmanjšanje je bilo izrazitejše le pri potrošniških posojilih. K manjšemu povpraševanju podjetij po posojilih so ponovno prispevale investicije v osnovna sredstva. Pri stanovanjskih posojilih v zadnjih dveh četrtletjih opažamo izrazito umiritev glede na daljše obdobje pred tem, ki je bilo zaznamovano z znižanjem obrestnih mer. Zmanjšanje povpraševanja po potrošniških posojilih pa je bilo precej večje kot v predhodnem četrtletju. Pri obeh vrstah posojil gospodinjstvom je k zmanjšanju prispevalo zaupanje potrošnikov, pri potrošniških posojilih pa še nakupi trajnih proizvodov. V drugem četrtletju banke pričakujejo zmanjšanje povpraševanja pri vseh treh vrstah posojil, najbolj izrazito pri stanovanjskih posojilih.

Slovenske banke in banke v evrskem območju poročajo o rahli zaostritvi pogojev financiranja, o zaostritvenem učinku ravni nedonosnih posojil (NPL) na kreditne standarde in nevtralnem učinku obrestnih mer ECB na neto obrestne prihodke in dobičkonosnost bank. Le ena banka v Sloveniji je poročala o zaostritvi pogojev pri vseh glavnih oblikah svojega financiranja, enako velja za pričakovanja v naslednjem četrtletju. V evrskem območju so banke poročale blago zaostritev dostopnosti financiranja, zlasti preko dolžniških vrednostnih papirjev, preko ostalih virov pa so bile spremembe majhne. Za naslednje četrtletje banke pričakujejo izrazitejše poslabšanje pogojev financiranja, zlasti prek dolžniških vrednostnih papirjev. Raven NPL pri bankah v Sloveniji zaostruje kreditne standarde pri vseh treh vrstah posojil. V evrskem območju pa je raven NPL izstopala zlasti po vplivu na zaostrovanje standardov pri potrošniških posojilih. Medtem ko so v Sloveniji pričakovanja za naslednje četrtletje podobna, banke v evrskem območju napovedujejo, da bodo ti dejavniki vplivali predvsem na zaostrovanje pogojev potrošniških posojil. Banke v Sloveniji (slika 9.4, levo) in evrskem območju (slika 9.4, desno) so v zadnjem četrtletju leta 2025 in prvem četrtletju leta 2026 že poročale o nevtralnem vplivu odločitev ECB o obrestnih merah na spremembo neto obrestnih prihodkov in dobičkonosnosti, medtem ko so banke še jeseni poročale o izrazitem vplivu na njihovo zmanjšanje.

Po obdobju stabilizacije obrestnih mer banke so banke tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju zaradi obetov o njihovem zvišanju[18] v naslednjem polletnem obdobju pričakovale vnovično rast neto obrestnih prihodkov in dobičkonosnosti. Predvidena rast neto obrestnih prihodkov bo predvsem posledica sprememb obrestnih mer, medtem ko naj bi obseg kreditiranja na prihodke vplival negativno. Na področju neto opravnin pa tako domače banke kot banke v evrskem območju že poročajo o določenem pozitivnem vplivu, pri čemer njihova pričakovanja za prihodnje polletje ostajajo razmeroma nespremenjena. Odločitev ECB o obrestnih merah naj na neto oslabitve in rezervacije oziroma prek njih na dobičkonosnost tako v preteklem kot prihodnjem polletnem obdobju ne bi imela vpliva.

10Prikaz tveganj in odpornosti

Ocene tveganj za bančni sistem ostajajo nespremenjene tudi v drugem četrtletju leta 2026. Vztrajanje negotovosti v mednarodnem okolju ostaja glavni potencialni sprožilec poslabšanja tveganj za bančni sistem (tabela 10.1). Zaradi majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva tako ohranjamo makrofinančno tveganje ocenjeno kot povišano, kopičenje tveganj pa krepi verjetnost za povišanje makrofinančnega tveganja v prihodnje. Negativni učinki se v prihodnje lahko odrazijo v povišanju ocene kreditnega tveganja, ki ostaja ocenjeno kot zmerno. Neugodni obeti vztrajajo tudi pri tveganju, ki izhaja z nepremičninskega trga, zaradi nadaljnje visoke rasti stanovanjskih posojil in vztrajanja precenjenosti nepremičnin, sama ocena tveganja pa ostaja zmerna.

Zaradi hitrega razvoja izredno naprednih modelov umetne inteligence smo poslabšali obete kibernetskega tveganja, ki sicer ostaja povišano. Primer tovrstnega naprednega modela je Claude Mythos podjetja Anthropic, ki zaradi svoje sposobnosti iskanja in izkoriščanja kibernetskih ranljivosti predstavlja potencialno grožnjo za finančno stabilnost.

Obete za obrestno tveganje smo spremenili v stabilne zaradi pričakovanega dviga obrestnih mer. Ti bi lahko v prihodnje prispevali k zmanjšanju vrzeli v ponovni določitvi obrestnih mer. K stabilizaciji prispeva tudi povečana aktivnosti bank pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov za varovanje pred učinki sprememb obrestnih mer. Pri ostalih tveganjih ohranjamo stabilne obete z zmerno oziroma nizko oceno tveganja.

Tabela 10.1: Prikaz tveganj in odpornosti Banke Slovenije za slovenski finančni sistem

Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja ostaja visoka in stabilna, tako na področju solventnosti in dobičkonosnosti kot tudi likvidnosti. Solventnost bančnega sistema se je sicer nekoliko zmanjšala, a kljub temu ostaja dobra, dobički pa – kljub temu da ostajajo nekoliko nižji od lanskih – še vedno omogočajo nadaljnjo krepitev kapitalske ustreznosti. Prav tako visoka in stabilna likvidnost bančnega sistema ohranja odpornost na tveganje financiranja na visoki ravni.

11Priloga

Glavne značilnosti in izkazi poslovanja bank

Tabela 11.2: Izkaz poslovnega izida 2009, 2024, 2025 in 2026

Tabela 11.3: Nekateri kazalniki poslovanja

* Bruto dohodek/povprečna aktiva

Vir: Banka Slovenije.

Obrestne mere bank

Tabela 11.5: Primerjava slovenskih obrestnih mer z obrestnimi merami v evrskem območju za nove posle, sklenjene s fiksno obrestno mero

Kakovost kreditnega portfelja bank

Tabela 11.6: Nedonosne izpostavljenosti po skupinah komitentov

Tabela 11.8: Izpostavljenosti po skupinah kreditnega tveganja po skupinah komitentov

Vir: Banka Slovenije.

Tabela 11.9: Izpostavljenosti po skupinah kreditnega tveganja po dejavnosti nefinančnih družb

Vir: Banka Slovenije.

Tabela 11.10: Pokritost NPE in skupin kreditnega tveganja z oslabitvami in rezervacijami, po skupinah komitentov

Vir: Banka Slovenije.

Anketa o bančnih posojilih (Bank Lending Survey), 1. četrtletje 2026