Vztrajanje negotovosti v mednarodnem okolju se še naprej odraža tudi v slovenskem gospodarskem okolju. Gospodarska aktivnost je v drugem četrtletju sicer nadomestila padec z začetka leta, vendar so napovedi prihodnje gospodarske rasti nižje kot spomladi. V teh okoliščinah poslovanje slovenskega bančnega sistema ostaja dobro. Splošna raven sistemskih tveganj za bančni sistem se v zadnjem polletju tako po oceni Banke Slovenije ni spremenila. Večino tveganj ocenjujemo kot nizko do zmerno, odpornost bančnega sistema na tveganja pa kot visoko. V obdobju visokih tveganj in negotovosti, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, je še posebej pomembno, da v Banki Slovenije z ukrepi preventivno naravnane makrobonitetne politike prispevamo k ohranjanju odpornosti bančnega sistema na domače in zunanje šoke.
V aktualnem Poročilu o finančni stabilnosti v Banki Slovenije predstavljamo oceno tveganj v bančnem sistemu in njegovo odpornost nanje. Kljub nekolikšnemu povečanju obsega nedonosnih izpostavljenosti, kazalniki kreditnega tveganja ostajajo ugodni, s čimer raven kreditnega tveganja ohranjamo zmerno s stabilno tendenco. Poslabšanje kvalitete portfelja posojil ostaja omejeno na le nekaj podjetij in izvira predvsem iz proizvodnega dela gospodarstva zaradi večje izpostavljenosti vplivom zahtevnejših mednarodnih gospodarskih razmer. Po več letih upadanja se od septembra lani znova povečuje število začetnih stečajnih postopkov in s tem tudi izpostavljenost bank do teh družb, ki pa ostaja majhna.
Kot zmerno in stabilno ohranjamo tudi oceno tveganja financiranja. Vloge nebančnega sektorja zaenkrat ostajajo stabilen vir financiranja. Z zniževanjem depozitnih obrestnih mer v minulem obdobju in s povečevanjem obsega vlog na vpogled pa se povečuje vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti ter s tem tveganje nestabilnosti financiranja, ki izhaja iz te vrzeli. Zato ostaja pomembno, da banke še naprej pozorno spremljajo varčevalne navade komitentov in pravočasno prilagajajo ponudbo konkurenčnim razmeram, ki so tudi zaradi uveljavljanja novih ponudnikov digitalnih bančnih storitev za banke postale manj ugodne.
V zadnjem obdobju se je ponovno povečala občutljivost bank na spremembe obrestnih mer, zaradi česar obrestno tveganje ocenjujemo kot zmerno, poslabšujejo pa se njegovi izgledi. K temu je prispevalo nadaljevanje povečevanja deleža fiksno obrestovanih posojil nebančnemu sektorju ob hkratnem podaljševanju povprečne preostale zapadlosti teh posojil ter povečevanje obsega vrednostnih papirjev ob zmanjševanju primarne likvidnosti. Medtem ko so nekatere, zlasti večje banke v zadnjih letih povečale varovanje pred obrestnim tveganjem z bolj obsežno uporabo izvedenih finančnih instrumentov, pri drugih to tveganje še vedno ostaja bolj izrazito.
Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, že drugo leto ocenjujemo kot zmerno, a s stabilnimi obeti. Trg nepremičnin se je stabiliziral, še vedno pa so prisotna dolgoročna tveganja, povezana z dostopnostjo in omejeno ponudbo stanovanjskih nepremičnin. Tudi dohodkovno tveganje že drugo leto ocenjujemo kot nizko, a z manj ugodnimi obeti, predvsem zaradi zmanjševanja neto obrestnih prihodkov. Kljub temu tako neto obrestni prihodki kot skupni dohodek bank še vedno občutno presegata ravni, dosežene pred začetkom zviševanja obrestnih mer v drugi polovici leta 2022.
Oceno pri kibernetskem tveganju smo zaradi povišanega geopolitičnega tveganja ohranili povišano s stabilnimi obeti. Oceno podnebnih tveganj pa ohranjamo na zmerni ravni, tudi s stabilnimi obeti.
Odpornost bank
Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti še naprej ocenjujemo kot visoko s stabilnimi obeti. Pričakujemo, da bodo banke ohranile visoko solventnost tudi v bodoče. Visoka in stabilna je tudi ocena likvidnostne odpornosti, čeprav se je sposobnost pokrivanja neto odlivov in financiranja obveznosti nekoliko poslabšala. Razlike v likvidnostnih presežkih med bankami pa ostajajo precejšnje.
Preventivna naravnanost makrobonitetne politike
Na opisana tveganja se v Banki Slovenije odzivamo z ukrepi makrobonitetne politike, ki ostaja preventivno in uravnoteženo usmerjena v krepitev odpornosti bančnega sistema in omejevanje sistemskih tveganj. V luči vztrajajočih makrofinančnih negotovosti je ključno, da obstoječi makrobonitetni instrumenti zagotavljajo ustrezne zaščitne mehanizme pred morebitnimi negativnimi šoki. S celovito kombinacijo teh ukrepov se krepi odpornost bančnega sistema in zmanjšuje možnost prenosa tveganj v bančni sistem in naprej v realno gospodarstvo.
Slika: Prikaz tveganj in odpornosti Banke Slovenije za slovenski finančni sistem
Opomba: Pri prikazu tveganj in odpornosti se ocena na barvni lestvici nanaša na oceno do enega četrtletja vnaprej. Puščica predstavlja pričakovano spremembo tveganja oziroma odpornosti na lestvici (navzgor ali navzdol) v nekoliko daljšem obdobju, okrog enega leta. Pri tveganjih usmeritev puščice navzgor (navzdol) pomeni povečanje (zmanjšanje) tveganja, pri odpornosti pa njeno krepitev (slabitev). Prikaz tveganj in odpornosti v bančnem sektorju temelji na analizi ključnih tveganj in odpornosti za slovenski bančni sistem ter je opredeljen kot sklop kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov za opredelitev in merjenje sistemskega tveganja in odpornosti.
Vir: Banka Slovenije.
Publikacija Poročilo o finančni stabilnosti, oktober 2025
Nagovor viceguvernerke Tine Žumer
Predstavitev z novinarske konference