V Sloveniji se je rast gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju predvsem zaradi krepitve zasebne potrošnje obnovila, nadaljevanje rasti v Banki Slovenije pričakujemo tudi v tretjem četrtletju. Inflacija je v poletnih mesecih zlasti zaradi rasti cen hrane in energentov nekoliko porasla. Trg dela kljub zmanjševanju zaposlenosti ostaja robusten. V tokratni publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj ugotavljamo tudi, da je med dolgoročnimi izzivi slovenskega gospodarstva trendno upočasnjevanje rasti produktivnosti dela, ki je povezano predvsem s spreminjanjem strukture gospodarstva in neugodnimi demografskimi gibanji.
Krepitev gospodarske aktivnosti evrskega območja se je v drugem četrtletju upočasnila. Sodeč po mesečnih kazalnikih, je prišlo do upada industrijske proizvodnje ob zmanjšanju previdnostnega naročanja iz ZDA pred uvedbo dodatnih carin, medtem ko je potrošnja gospodinjstev ostala razmeroma robustna kljub povečani negotovosti. Anketni kazalniki nakazujejo šibko rast aktivnosti tudi v prvih dveh mesecih tretjega četrtletja, tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih. Skupna inflacija je julija ostala nespremenjena pri 2,0 odstotka, osnovna inflacija pa je bila že tretji mesec zapored 2,3‑odstotna. Dogajanje na mednarodnih finančnih trgih je bilo od začetka julija razmeroma stabilno kljub nestanovitnosti stališč trgovinske politike ZDA in šibkejšim podatkom z ameriškega trga dela. V domačem gospodarstvu je rast BDP v drugem četrtletju nadomestila padec iz začetka leta ter bila četrtletno in medletno 0,7-odstotna. Okrepile so se komponente domačega povpraševanja, zlasti potrošnja gospodinjstev, medtem ko izvozni sektor še naprej posluje v težavnih razmerah šibkega tujega povpraševanja in povečane geopolitične negotovosti. Trenutni podatki nakazujejo nadaljevanje rasti, saj je gospodarska klima v poletnih mesecih rahlo okrevala, julija pa so bili spodbudni tudi razpoložljivi kazalniki zasebne potrošnje. Kratkoročni napovedni modeli za tretje četrtletje nakazujejo 0,4-odstotno četrtletno rast BDP.
Trg dela ostaja razmeroma tesen – brezposelnost je zgodovinsko nizka, pomanjkanje kadra pa še vedno presega dolgoletno povprečje. Zaposlenost se sicer od konca lanskega leta zmanjšuje, zlasti zaradi gibanj v zasebnem sektorju, manjše povpraševanje po delovni sili pa potrjuje tudi medletno krčenje števila prostih delovnih mest. Rast povprečne bruto plače ostaja visoka (7,4-odstotna v juniju) predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju.
Rast cen se je v poletnih mesecih nekoliko pospešila in bila avgusta 3,0-odstotna. K temu so prispevale predvsem cene energentov in hrane. Hitrejša rast pri energentih je povezana predvsem z dražjimi motornimi gorivi in vrnitvijo plačevanja okoljskega prispevka pri cenah elektrike, pri hrani pa odraža razmere na svetovnih trgih in težave pri pridelavi mesa, ki so se vzdolž prehrambnih verig prenesle do končnih kupcev. Osnovna inflacija se je avgusta okrepila na 2,9 odstotka, porast pa je skoraj v celoti izhajal iz učinka osnove pri cenah neenergetskega industrijskega blaga. Storitvena inflacija je ostala robustna in še naprej podprta z realno rastjo stroškov dela.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je ob upočasnitvi rasti prihodkov in začetku izvajanja nove plačne reforme poglobil. Rast prihodkov se je upočasnila predvsem zaradi poračunov davka od dohodkov pravnih oseb in sprememb na področju zdravstva, manj je tudi prihodkov iz proračuna EU. Pri odhodkih rast poganjajo plače, državne investicije pa kljub povečanju zaostajajo za načrti. V prihodnje bo ključno zasledovanje srednjeročne vzdržnosti dolga države in ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod 3 odstotki BDP. Med pritiski na javne finance izstopajo zahteve po rasti obrambnih izdatkov, demografska gibanja in nadaljevanje obnove po poplavah.
Dolgoročnejši izzivi slovenskega gospodarstva
V tokratni publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj podrobneje analiziramo dolgoročnejše izzive slovenskega gospodarstva v povezavi z investicijami in produktivnostjo dela. Ugotavljamo, da se je struktura gospodarske rasti v zadnjih treh desetletjih močno spremenila: do svetovne finančno-gospodarske krize jo je poganjala predvsem rast produktivnosti, po njej pa rast zaposlenosti. Rast produktivnosti dela se trendno upočasnjuje, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno vzdržnost gospodarske rasti.
Investicije so eden glavnih dejavnikov, ki spodbuja dvig produktivnosti, ta pa je pogojen tudi z industrijsko intenzivnostjo gospodarstva, rastjo inovacij in uvajanjem novih tehnologij. Podatki kažejo, da je investicijska aktivnost v Sloveniji šibka. Kljub večjim vlaganjem v opremo in stroje za povprečjem EU zaostajamo pri gradbenih investicijah, predvsem v stanovanjski gradnji, ter pri vlaganjih v intelektualno lastnino, kar ovira hitrejšo gospodarsko konvergenco k razvitejšim članicam. Državne investicije sicer presegajo povprečje EU, a so močno vezane na evropska sredstva in volilne cikle.
Med strukturnimi izzivi, ki zmanjšujejo rast produktivnosti in potencialnega BDP, poleg skromne investicijske aktivnosti izstopajo še spreminjanje strukture gospodarstva in neugodni demografski trendi, povezani s tesnostjo trga dela. Zaskrbljujoče je tudi naraščanje bolniških odsotnosti. Za naložbeno aktivnost podjetij so prav tako nespodbudni vztrajajoča negotovost, izguba konkurenčnosti, šibko povpraševanje in nizka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. To potrjuje tudi analiza mikro podatkov, ki kaže, da so investicije podjetij izrazito prociklične, na kar vpliva zlasti negotovost in občutljivost na prehodne spremembe v prihodkih, pri čemer so še posebej ranljiva majhna in izvozno usmerjena podjetja.