/ /
Nagovor viceguvernerke Tine Žumer

Nagovor viceguvernerke Tine Žumer

18. november 2026

Velja govorjena beseda.

Spoštovani gostje, cenjene sodelavke in sodelavci,

dobrodošli tudi z moje strani na predstavitvi rezultatov Raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev.

Naj začnem z nekaj vprašanji.

Koliko premoženja imajo slovenska gospodinjstva in kako premožni smo v primerjavi z ostalimi državami EU? Koliko premoženja imamo Slovenci v nepremičninah in koliko v finančnih naložbah? In zelo pomembno vprašanje za centralno banko: ko sprejmemo ukrepe denarne politike, kako jih občutijo posamezne skupine gospodinjstev in na kakšen način?

Na ta vprašanja ne moremo odgovoriti zgolj z agregatnimi statističnimi podatki. Prav zato so ankete gospodinjstev nepogrešljiv vir podatkov, ki omogočajo preučevanje koncentracije dolga in premoženja med posameznimi skupinami gospodinjstev, kot so mlajša gospodinjstva, gospodinjstva z nižjimi dohodki ali gospodinjstva, ki se soočajo z omejitvami pri dostopu do kreditov.

Prav temu je namenjena Raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev, ki jo v Sloveniji izvajamo že od leta 2010. Do danes smo izvedli šest raziskovalnih ciklov, zadnje zbiranje podatkov pa smo zaključili letos. Rezultati najnovejšega kroga bodo na voljo leta 2028, danes pa prvič podrobneje predstavljamo rezultate raziskave, izvedene leta 2023.

Ker je ta raziskava skupni projekt nacionalnih centralnih bank in Evropske centralne banke, omogoča primerljiv vpogled v finančni položaj gospodinjstev v 22 evropskih državah. Prav zaradi te primerljivosti lahko ugotovimo, v čem smo podobni drugim državam in v čem se od njih razlikujemo.

Raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev pa ni zgolj statistična raziskava. Je eden ključnih virov podatkov za analize odzivanja varčevanja in potrošnje gospodinjstev na spremembe ključnih obrestnih mer denarne politike, za preučevanje premoženjske neenakosti, ocenjevanje učinkov gospodarskih šokov ter analize finančne stabilnosti.

Zakaj je to pomembno?

V Sloveniji skoraj 860 tisoč gospodinjstev razpolaga z več kot 100 milijardami evrov finančnega premoženja oziroma z okoli 22 % vseh finančnih sredstev slovenskega gospodarstva. Njihove odločitve o varčevanju, investiranju, zadolževanju in potrošnji pomembno vplivajo na cenovno stabilnost, učinkovitost denarne politike, finančno stabilnost ter makrobonitetno politiko.

Centralne banke tako gospodinjstev ne spremljamo zgolj zato, ker predstavljajo velik del gospodarstva. Spremljamo jih zato, ker so končni naslovniki ekonomskih politik in hkrati eden ključnih kanalov, prek katerih se gospodarske spremembe prenašajo v realno ekonomijo.

Današnja predstavitev bo pokazala zanimive ugotovitve. Naj jih nekaj povzamem.

Slovenska gospodinjstva imajo relativno visoko neto premoženje. Mediana, torej srednja vrednost,  premoženja znaša 155 000 EUR in je nekoliko nad povprečjem evrskega območja. To pomeni, da če slovenska gospodinjstva razvrstimo od najmanj do najbolj premožnega, se gospodinjstvo na sredini lestvice po svojem neto premoženju uvršča nekoliko nad sredino evrskega območja.

Hkrati je Slovenija med državami z nižjo stopnjo premoženjske neenakosti v evrskem območju, pri čemer ima 10 % najpremožnejših gospodinjstev 41 % premoženja, najmanj premožnih 50 % pa 13 %.

Nadalje, kar tri četrtine premoženja slovenskih gospodinjstev predstavljajo nepremičnine, kar je precej nad povprečjem evrskega območja.

Raziskava pove tudi, da je način, kako do nepremičnin pridemo, precej drugačen kot v številnih drugih evropskih državah, saj je približno četrtina nepremičnin je podedovanih, skoraj tretjina zgrajenih v lastni režiji, le približno tretjina pa kupljenih na trgu. Prav ta posebnost pomaga pojasniti tudi relativno nizko zadolženost slovenskih gospodinjstev.

Današnji dogodek pa ima tudi širši namen.

Namreč, želimo pokazati neposredno povezavo med statističnim raziskovanjem in uporabo podatkov pri oblikovanju ekonomskih politik. Želimo pokazati, kako se podatki, zbrani v anketi, povezujejo z makroekonomskimi statistikami ter podatki bank, in preoblikujejo v analize, ki podpirajo odločitve na področju denarne politike, makroekonomskih napovedi, analize finančne stabilnosti in pri makrobonitetni politiki.

Če centralna banka zviša ali zniža obrestne mere, se pogosto osredotočamo na vprašanje, kaj to pomeni za inflacijo ali gospodarsko rast. Toda spremembe obrestnih mer nimajo enakega vpliva na vsa gospodinjstva. Njihovi učinki se razlikujejo, na primer, med varčevalci in kreditojemalci ter med najemniki in lastniki stanovanj. Tudi to so za nas relevantna vprašanja.

Tako so analitiki v Banki Slovenije proučevali občutljivost gospodinjstev na  spremembe obrestnih mer denarne politike, ter kako nihanja cen nepremičnin in delnic vplivajo na spremembe potrošnje. Ena izmed ugotovitev je, da dvig cen nepremičnin najbolj vpliva na manj premožna gospodinjstva zaradi strukture njihovega premoženja, druga pa, da padec cen nepremičnin pomembno prispeva k zmanjšanju agregatne zasebne potrošnje, čeprav manj kot v evrskem območju.

Za centralne banke je pomembno tudi spoznanje, da finančne stabilnosti ne določa povprečno gospodinjstvo. Pogosto jo določajo posamezne bolj ranljive skupine. Že razmeroma majhen delež močno zadolženih gospodinjstev lahko pomembno vpliva na gibanja v gospodarstvu in finančnem sistemu. Zato so podatki o porazdelitvi premoženja in dolgov nepogrešljiv del sodobnih analiz finančne stabilnosti.

S tega vidika so analitiki v Banki Slovenije proučevali pojav sočasnega imetništva nizko donosnih bančnih vlog in visoko stroškovnega stanja prekoračitve na transakcijskem računu. Takih gospodinjstev je blizu 5 %. Kot drug primer pa so z modelsko povezavo podatkov iz Raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev s podatki bank o posojilih (PORFI - BSMAP) simulirali učinke makrobonitenih ukrepov na nova posojila, cene nepremičnin ter kreditno tveganje.

V nadaljevanju bodo direktorice treh področij Banke Slovenije predstavile, kako z uporabo  rezultatov Raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev prispevajo k argumentiranim in zanesljivim odločitvam: od analize ključnih značilnosti premoženja slovenskih gospodinjstev, prek uporabe teh podatkov v makroekonomskih analizah, do njihove vloge pri ocenjevanju finančne odpornosti gospodinjstev in stabilnosti finančnega sistema.

Kot prvi besedo predajam Ireni Drmaž, direktorici oddelka Finančna statistika, ki bo povzela finančni položaj slovenskih gospodinjstev na osnovi anketnih podatkov o gospodinjstvih. Arjana Brezigar, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra, bo predstavila dve makroekonomski analizi z uporabo teh podatkov. Meta Ahtik, direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika, pa bo predstavila dva primera uporabe teh podatkov na področju finančne stabilnosti in makrobonitetne politike v Banki Slovenije.