Velja govorjena beseda.
Spoštovane udeleženke in udeleženci letošnje Bančne konference, cenjeni gostje!
Najprej bi se rad zahvalil za povabilo. Danes bom govoril o konkurenčnosti gospodarstev in finančnega sektorja, tako z vidika slovenske ekonomije kot tudi širše, z vidika Evropske unije. Že sam naslov konference izkazuje pomembnost te teme, saj se Slovenija in EU soočata s hitro spreminjajočim se globalnim ekonomskim okoljem, ki je zaznamovano z mnogokaterimi tveganji in izzivi, ki so že in še bodo oblikovali prihodnost naše blaginje.
Da bi postavili konkurenčnost Slovenije v kontekst, je pomembno upoštevati tudi širšo sliko dinamike konkurenčnosti v Evropi. Evropa se kot celota sooča z naraščajočimi pritiski manjše konkurenčnosti: visoki stroški energije, breme regulative in razdrobljenosti na enotnem trgu, počasnejša realizacija procesov zelenega prehoda, inovacij in digitalizacije predstavljajo pomembne ovire za izkoriščanje celotnega ekonomskega potenciala Evrope. Poleg tega so se geopolitična tveganja, ki so bila že pred tem na visoki ravni, v letu 2025 še dodatno povečala, kar povečuje tudi negotovost v makro-finančnem okolju.
Čeprav je težko napovedati dolgoročne učinke vseh teh potencialnih tveganj, se zavedamo, da ima lahko njihovo udejanjenje precejšnje negativne učinke. Ker je evrsko območje odprto gospodarstvo, ki temelji na močnem izvozu, in je dobro integrirano v globalne dobavne verige, so ranljivosti do teh tveganj lahko še bolj izrazite, Slovenija pa je kot malo odprto gospodarstvo še toliko bolj izpostavljena.
Ob vsem tem je na vidiku ohlajanje gospodarske rasti, kar kažejo tudi napovedi, saj opažamo tako šibkejše zunanje povpraševanje kot domače strukturne težave. Nizka rast produktivnosti in izguba konkurenčnosti, zlasti v industrijskih sektorjih, še naprej obremenjujeta potencial za višjo gospodarsko rast v Evropi in Sloveniji. Navkljub nekoliko slabšim obetom v prihodnosti se evropske države že dalj časa soočajo s težavami pri produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstev. Rast skupne faktorske produktivnosti evropskih držav se namreč že od sredine 90. let prejšnjega stoletja postopoma zmanjšuje, kar se odraža tudi v njeni divergenci v primerjavi z ZDA.
Podobno se odraža tudi dinamika bruto dodane vrednosti, saj se je razlika med ZDA in Evropo v zadnjih nekaj desetletjih na račun razlik v produktivnosti, vlaganju v tehnologijo in sektorski sestavi gospodarstva precej povečala. V Sloveniji kljub temu položaj v predelovalnih dejavnostih v primerjavi s povprečjem evrskega območja glede na zahtevne geopolitične razmere v zadnjih letih ostaja soliden. Čeprav se v zadnjem času številne panoge v slovenskem gospodarstvu soočajo z zmanjševanjem proizvodnje, druge dosegajo visoke stopnje rasti. Povečevanje aktivnosti je opaziti predvsem v visokotehnološko intenzivnih panogah, med katerimi prevladuje farmacevtska industrija. Dodana vrednost v Sloveniji se torej koncentrira pretežno v visokotehnološko intenzivnih panogah, razmere med panogami pa se močno razlikujejo.
Čeprav se Slovenija sooča z izzivi dviga konkurenčnosti in produktivnosti v precejšnjem delu gospodarstva, je treba poudariti, da se mora Slovenija zavedati koristi, ki jih prinaša članstvo v EU. S tem mislimo na močno vključenost v enoten evropski trg, ki omogoča »prednostni« dostop do skoraj 450 milijonov potrošnikov in 33 milijonov podjetij, kar povečuje možnosti za trgovino in naložbe.
A vendar, Draghijevo poročilo na primer navaja, da so ovire na evropskem trgu še vedno prisotne ter da je za učinkovit trgovinski in kapitalski trg ključna poglobitev enotnega evropskega trga, s čimer bi se okrepila konkurenčnost Evrope ter obenem gospodarska odpornost in večja prihodnja blaginja.
V času povečane gospodarske negotovosti in geopolitičnih premikov potrebujemo tudi banke, ki zagotavljajo pretok financ v naložbe in inovacije. Z vidika finančnega sistema je zato pomembno, da so banke konkurenčne s kombinacijo različnih dejavnikov, kot so operativna učinkovitost, kakovost sredstev, zadostnost kapitala, predvsem pa sposobnost hitre prilagoditve na dano ekonomsko okolje, v katerem delujejo. Konkurenčnost namreč bankam omogoča dosego večjih ekonomij obsega, izboljšuje njihovo učinkovitost in navsezadnje povečuje dobičkonosnost.
Donosnost bank v evrskem območju je bila v zadnjih letih stabilna, čeprav se je rast čistega obrestnega prihodka v letu 2025 zaustavila zaradi postopnega zniževanja ključnih obrestnih mer. Po drugi strani je na prihodke bank pozitivno vplivala zmernejša rast obsega poslovanja. Treba je poudariti, da je bila razpršenost dobička bank v evrskem območju v letu 2024 široko osnovana, pri čemer je večina bank v Evropi dosegala vrednost kazalnika ROE med 6 in 14 %, s povprečjem nekaj manj kot 10 %. Povečana tveganja, pritiski, povezani z regulatornimi zahtevami, in večja nenaklonjenost tveganjem bank pa v začetku leta 2025 predstavljajo ključne dejavnike, zaradi katerih banke poročajo o ohlajanju kreditne dinamike, slabšanju kakovosti kreditov in kreditnih pogojev.
V Sloveniji je bila uspešnost poslovanja bank v preteklih letih prav tako dobra. Slovenske banke ob visokih neto obrestnih in neto neobrestnih prihodkih ter nizkih neto oslabitvah in rezervacijah ustvarjajo visoke dohodke, kar rezultira v njihovih rekordnih dobičkih, vrednost kazalnika ROE pa je kljub znižanju v primerjavi z letom 2024 do konca marca 2025 ostala nad povprečjem evrskega območja, in sicer okoli 13 %. Še vedno relativno visoka raven obrestnih mer je lani pozitivno vplivala tudi na neto obrestne prihodke bank, čeprav se z nedavnim postopnim zniževanjem obrestnih mer ta učinek nekoliko zmanjšuje.
Ob na splošno stabilnih tveganjih za finančni sistem dohodkovno tveganje za banke še naprej ostaja nizko, vendar je za pričakovati, da bi se le-to v bližnji prihodnosti lahko nekoliko povečalo. Dohodek bank bi bil lahko že v letošnjem letu nižji zaradi nižjih obrestnih mer v primerjavi z visokimi vrednostmi v preteklih dveh letih, a še vedno krepko nad ravnmi, doseženimi v času nizkih obrestnih mer. To kažejo tudi rezultati ankete BLS, saj banke, v Sloveniji in tudi v Evropi, zaradi postopnega upada obrestnih mer pričakujejo nekoliko manjšo dobičkonosnost. Po drugi strani pa pričakujejo pozitivne učinke zniževanja obrestnih mer na povečanje obsega poslovanja.
Z vidika regulatorja in skrbnika finančne stabilnosti v Banki Slovenije ves čas spremljamo aktualna dogajanja v gospodarstvu in regulatorne trende, ostajamo proaktivni in se na različna tveganja odzivamo s preventivno naravnano makrobonitetno politiko, s katero želimo krepiti odpornost finančnega sistema, in posredno gospodarstva, na zunanje in domače finančne šoke.
Le zdrav bančni sistem, ki je odporen na raznolike šoke, lahko nemoteno in dosledno zagotavlja bistvene finančne storitve, predvsem pa s svojo posojilno aktivnostjo zagotavlja naložbeno aktivnost. Takšen sistem je temeljnega pomena za splošno gospodarsko blaginjo, saj podjetjem in posameznikom omogoča dostop do financiranja, podpira podjetništvo in spodbuja učinkovito razporejanje finančnih virov. Ko so banke stabilne in dobro kapitalizirane, spodbujajo zaupanje, kar nadalje spodbuja produktivne naložbe in potrošnjo ter poganja gospodarsko rast. Zdrav bančni sistem zato ne podpira le trajnostnega gospodarskega razvoja, temveč deluje tudi kot blažilnik, ki povečuje odpornost gospodarstva na recesije in druge pretrese.
Pomembno je, da se vsi zavedamo prihodnjih izzivov na področju izboljšanja konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva v Sloveniji in Evropi. Prednostno bi morali stremeti k še dodatni poglobitvi enotnega evropskega trga, se lotiti zapolnjevanja tehnoloških vrzeli ter prispevati več resursov za inovacije. Evropa ima, ob ugodni strukturi človeškega kapitala, visoke deleže prihrankov gospodinjstev in premoženja, razdrobljeni kapitalski trgi pa ovirajo dostop podjetij in podjetnikov do tveganega kapitala. Proces zelenega prehoda mora biti uravnotežen z industrijskimi politikami. Vemo, da je zeleni prehod neizogiben, vendar ga je treba kljub temu obravnavati fleksibilno, saj se le tako ohranita produktivna industrija in konkurenčnost gospodarstva. Dodatno moramo ob vpetosti v globalne trgovinske verige stremeti h krepitvi gospodarske in energetske neodvisnosti ter navsezadnje varnosti. In na koncu, pretirana regulacija lahko negativno vpliva na proces inovacij in rasti, zato si moramo prizadevati za poenostavitev administrativnega bremena s tako imenovano pametno regulacijo.
Če povzamem, konkurenčnost in produktivnost Slovenije sta tesno povezani s širšim evropskim kontekstom. Delimo si skupne izzive, a hkrati imamo tudi koristi od skupnih priložnosti. Z nadaljnjim vlaganjem v razvoj in inovacije ter povezovanjem znotraj enotnega trga lahko Slovenija in Evropa krepita svoj položaj na svetovnem prizorišču. Pomembna je povezanost vseh gospodarskih področij, predvsem povezava realnega gospodarstva s finančnim sektorjem. Izkoristimo ta trenutek za pospešitev pravih reform in naložb, potrebnih za zagotovitev uspešne in konkurenčne prihodnosti za vse.
Hvala.