Velja govorjena beseda.
Spoštovani,
hvala za povabilo na Strokovno srečanje za člane nadzornih svetov in uprav bank. Danes bom govoril o splošni makroekonomski sliki in problematiki trga dela v Sloveniji ter se v okviru tega dotaknil prioritet na področju nadzora in regulative bančnega sistema v Sloveniji.
Evropska gospodarstva, med drugim tudi gospodarstvo Slovenije, so v zadnjih letih doživela vrsto izjemnih ter po naravi različnih šokov; od pandemije, motenj v globalnih proizvodnih verigah, energetske krize, geopolitičnih razdelitev do nedavno izrazite protekcionistične trgovinske politike.
Šoki so povzročili gromozanske premike v globalnem gospodarstvu, poleg tega pa so neposredno razkrili številne strukturne izzive, ki že dalj časa načenjajo vzdržnost gospodarske rasti v Sloveniji in Evropi.
V Sloveniji se je aktivnost gospodarstva letos umirila, kar je bila posledica zmernega povpraševanja ter predvsem oteženih razmer v zunanji trgovini. Strukturni dejavniki, značilni za slovensko in evropsko okolje, so dodatno povzročili zmeren razvoj predelovalnih dejavnosti in padec investicij, medtem ko je storitveni sektor vseeno ohranil nekoliko boljšo dinamiko.
Kljub temu pričakujemo postopno okrevanje gospodarske rasti v Sloveniji proti koncu leta ter še nekoliko bolj v prihodnjih letih, vseeno pa ostajajo nekateri izzivi, ki izvirajo iz negotovosti in dolgoročnih strukturnih sprememb v gospodarstvu. Za nas, oblikovalce gospodarskih politik in gospodarstvenike, je torej pomembno zagotoviti trajnostno gospodarsko rast in odporen bančni sistem, saj se predvsem v gospodarskih razlikah med sektorji skrivajo strukturne šibkosti.
Slovenija je kot izvozno usmerjeno odprto gospodarstvo zaradi tega še posebej ranljiva.
Nizka produktivnost in upad konkurenčnosti, zlasti v industrijskih panogah, omejujeta potencial za višjo gospodarsko rast tako v Sloveniji kot Evropi. Poleg tega trajajoči izzivi glede produktivnosti in konkurenčnosti negativno vplivajo na ciklične obete gospodarstev.
Slovenija se sooča tudi z izzivi, povezanimi s spreminjajočimi se demografskimi trendi. Starajoče se prebivalstvo in nižja rodnost namreč povzročata zmanjševanje razpoložljive delovne sile, kar nadalje slabša vzdržnost socialnih sistemov ter zato predstavlja dodatne izzive za javne finance in pokojninske sisteme. Slovenija potrebuje ekonomske politike, ki bi neposredno in posredno spodbudili višjo zaposlenost.
Ne smemo pozabiti na politike za izboljšanje produktivnosti dela, kar je odvisno od izboljšanja kakovosti človeškega kapitala. Izobraževanje in neprekinjeno nadgrajevanje znanj sta izrednega pomena za prilagajanje tehnološkemu napredku in spreminjajočim se zahtevam trga dela. Prizadevati si moramo za spodbujanje vseživljenjskega učenja in poklicnih izobraževalnih programov, da bi delavcem pomagali pri prehodu in ohranjanju produktivnosti v vseh sektorjih gospodarstva.
Le integracija sektorjev z visoko dodano vrednostjo, ki temeljijo na inovacijah, lahko poveča skupni faktor produktivnosti. Produktivne naložbe v raziskave in razvoj, digitalno infrastrukturo ter podjetništvo so nujne za spodbujanje rasti produktivnosti. Slovenija se sooča z dvojno nalogo modernizacije industrijske baze ob hkratnem obvladovanju demografskih pritiskov, ki omejujejo razpoložljivost delovne sile.
Za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti v velikem delu gospodarstva je ključno izkoristiti glavne prednosti Evropske unije, predvsem pa njeno močno integracijo in poglabljanje enotnega trga, kar spodbuja trgovino in produktivne naložbe.
V zadnjih letih, zaznamovanih s povečano negotovostjo in geopolitičnimi spremembami, potrebujemo tudi stabilen bančni sistem, ki omogoča financiranje produktivnih naložb in inovacij. Stremeti moramo k ustvarjanju stabilnega gospodarskega okolja, v katerem imajo banke ključno posredniško vlogo ter podpirajo naložbe, potrošnjo in rast.
V tem času so se nekateri kazalniki kakovosti bančnih izpostavljenosti nekoliko poslabšali, a solventnost, likvidnost in dobičkonosnost slovenskih bank ostajajo na ugodni ravni, kar kaže na dobro odpornost na tveganja.
Pravzaprav v tem trenutku še največje tveganje za finančno stabilnost vidimo v zunanjih dejavnikih, zlasti v geopolitičnih napetostih, negotovostih v svetovni politiki ter visokih vrednotenjih na delniških trgih in sektorju nebančnih finančnih institucij, kjer so potencialna tveganja likvidnost, visok vzvod in koncentrirana izpostavljenost.
Zdrav in odporen bančni sistem je ključnega pomena za nemoteno zagotavljanje finančnih storitev in produktivnih naložb, kar podpira gospodarsko rast in blaginjo. Stabilne, kapitalizirane banke krepijo zaupanje, spodbujajo potrošnjo in investicijsko aktivnost ter delujejo kot blažilnik proti gospodarskim pretresom.
Banka Slovenije kot regulator in skrbnik finančne stabilnosti slovenskega bančnega sistema nenehno spremlja trenutne gospodarske razmere in regulatorne trende ter je proaktivna pri odzivanju na različna tveganja, in sicer z uporabo bonitetnih politik, ki naslavljajo tako zunanje kot domače finančne šoke ter krepijo odpornost finančnega sistema in gospodarstva.
Doseganje finančne stabilnosti prek povečevanja odpornosti in predvidljivosti ostaja trajni in ključni izziv v vedno bolj dinamičnem okolju tveganj in negotovosti. To pomeni nenehno krepitev in prilagajanje regulativnih okvirjev, uvajanje naprednih pristopov upravljanja tveganj, povečanje transparentnosti, spodbujanje mednarodnega sodelovanja ter vpeljavo tehnoloških inovacij.
V današnjem medsebojno povezanem globalnem finančnem okolju moramo imeti jasen skupni cilj. Z vidika Banke Slovenije to pomeni vzpostavitev stabilnega bančnega sektorja, ki je odporen na različne šoke in varuje interese deležnikov ter podpira trajnostno in vzdržno gospodarsko rast.
Hvala.