Velja govorjena beseda.
Spoštovane dame in gospodje, spoštovani gostje,
najlepša hvala za povabilo na Strokovno srečanje za člane nadzornih svetov in uprav bank. Danes bom govoril o splošni makroekonomski sliki in problematiki trga dela v Sloveniji ter se v okviru tega dotaknil prioritet na področju nadzora in regulative bančnega sistema v Sloveniji.
Evropska gospodarstva, med drugim tudi gospodarstvo Slovenije, so v zadnjih letih doživela vrsto izjemnih ter po naravi različnih šokov; vse od pandemije, motenj v globalnih proizvodnih verigah, energetske krize, geopolitičnih razdelitev do nedavno izrazite protekcionistične trgovinske politike.
Čeprav so ti šoki že sami po sebi povzročili gromozanske premike v globalnem gospodarstvu, je bila njihova največja posledica ta, da so neposredno razkrili številne strukturne izzive, ki že dalj časa načenjajo vzdržnost gospodarske rasti v Sloveniji kot tudi v Evropi.
Če se osredotočim na Slovenijo, se je aktivnost gospodarstva letos umirila, kar je bila posledica zmernega povpraševanja ter predvsem oteženih razmer v zunanji trgovini. Strukturni dejavniki, značilni za slovensko kot tudi evropsko okolje, so dodatno povzročili zmeren razvoj predelovalnih dejavnosti, padec investicij, medtem ko je storitveni sektor vseeno ohranil nekoliko boljšo dinamiko.
Ne glede na to, pričakujemo postopno okrevanje gospodarske rasti v Sloveniji proti koncu leta ter še nekoliko bolj v prihodnjih letih, vseeno pa kljub vsemu ostajajo izzivi, ki izvirajo iz negotovosti in dolgoročnih strukturnih sprememb v gospodarstvu. Za nas, oblikovalce gospodarskih politik in gospodarstvenike, je torej pomembno zagotoviti trajnostno gospodarsko rast in odporen bančni sistem, saj se predvsem v gospodarskih razlikah med sektorji skrivajo strukturne šibkosti.
Slovenija je kot izvozno usmerjeno odprto gospodarstvo zaradi tega še posebej ranljiva.
Nizka produktivnost in upad konkurenčnosti, zlasti v industrijskih panogah, omejujeta potencial za višjo gospodarsko rast tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi. Poleg tega trajajoči izzivi glede produktivnosti in konkurenčnosti negativno vplivajo na ciklične obete gospodarstev.
Slovenija se sooča tudi z izzivi, povezanimi s spreminjajočimi se demografskimi trendi. Starajoče se prebivalstvo in nižja rodnost namreč povzročata pritisk na zmanjševanje razpoložljive delovne sile, to pa nadalje slabša vzdržnost socialnih sistemov, kar predstavlja dodatne izzive za javne finance in pokojninske sisteme. Slovenija potrebuje ekonomske politike, ki bi neposredno in posredno spodbudili višjo zaposlenost.
Tu ne smemo pozabiti na politike za izboljšanje produktivnosti dela. Le-to pa je odvisno od izboljšanja kakovosti človeškega kapitala. Izobraževanje in neprekinjeno nadgrajevanje znanj sta izrednega pomena za prilagajanje tehnološkemu napredku in spreminjajočim se zahtevam trga dela. Moramo si prizadevati za spodbujanje vseživljenjskega učenja in poklicnih izobraževalnih programov, da bi delavcem pomagala pri prehodu in ohranjanju produktivnosti v vseh sektorjih gospodarstva.
Le integracija sektorjev z visoko dodano vrednostjo, ki slonijo na inovacijah, lahko poveča skupno faktor produktivnost. Produktivne naložbe v raziskave in razvoj, digitalno infrastrukturo ter podjetništvo so nujne za spodbujanje rasti produktivnosti. Slovenija se sooča z dvojno nalogo modernizacije industrijske baze ob hkratnem obvladovanju demografskih pritiskov, ki omejujejo razpoložljivost delovne sile.
Za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti v velikem delu gospodarstva je ključno izkoristiti glavne prednosti Evropske unije, predvsem pa njeno močno integracijo in poglabljanje enotnega trga, kar spodbuja trgovino in produktivne naložbe.
V zadnjih letih, zaznamovanih s povečano negotovostjo in geopolitičnimi spremembami, potrebujemo tudi stabilni bančni sistem, ki omogoča financiranje produktivnih naložb in inovacij. Stremeti moramo k ustvarjanju stabilnega gospodarskega okolja, saj banke v njem igrajo ključno posredniško vlogo, podpirajo naložbe, potrošnjo in rast.
V tem času so se nekateri kazalniki kakovosti bančnih izpostavljenosti nekoliko poslabšali, a solventnost, likvidnost in dobičkonosnost slovenskih bank ostajajo na ugodni ravni, kar kaže na njihovo dobro odpornost na tveganja.
Pravzaprav v tem trenutku še največje tveganje za finančno stabilnost vidimo v zunanjih dejavnikih, zlasti geopolitičnih napetosti, negotovosti v svetovni politiki in visokih vrednotenj na delniških trgih ter sektorju nebančnih finančnih institucij, kjer so likvidnost, visok vzvod in koncentriranost izpostavljenosti potencialna tveganja.
Zdrav in odporen bančni sistem je ključnega pomena za nemoteno zagotavljanje finančnih storitev in produktivnih naložb, kar podpira gospodarsko rast in blaginjo. Stabilne, kapitalizirane banke krepijo zaupanje, spodbujajo potrošnjo in investicijsko aktivnost ter delujejo kot blažilnik proti gospodarskim pretresom.
Banka Slovenije kot regulator in skrbnik finančne stabilnosti slovenskega bančnega sistema ves čas spremlja trenutne gospodarske razmere in regulatorne trende ter je proaktivna pri odzivanju na različna tveganja, z uporabo bonitetnih politik, ki naslavlja tako zunanje kot domače finančne šoke in krepi odpornost finančnega sistema in gospodarstva.
Doseganje finančne stabilnosti prek večanja odpornosti in predvidljivosti ostaja trajni in ključni izziv v vedno bolj dinamičnem okolju tveganj in negotovosti. To pomeni nenehno krepitev in prilagajanje regulativnih okvirjev, uvajanje naprednih pristopov upravljanja tveganj, povečanje transparentnosti, spodbujanje mednarodnega sodelovanja ter vpeljavo tehnoloških inovacij.
V današnjem medsebojno povezanem globalnem finančnem okolju moramo imeti jasen skupni cilj. Z vidika Banke Slovenije to pomeni vzpostavitev stabilnega bančnega sektorja, ki je odporen na različne šoke in varuje interese deležnikov ter podpira trajnostno ter vzdržno gospodarsko rast.
Hvala lepa.