Velja govorjena beseda.
Spoštovane udeleženke in udeleženci tradicionalnega posveta o upravljanju s tveganji, najlepša hvala za priložnost, da sem danes lahko znova z vami in lahko predstavim moj pogled na temo, ki je ključnega pomena za naš finančni sistem: Sodobni izzivi in rešitve za odpornost, predvidljivost in stabilnost.
Najprej vam bom predal nekaj ključnih sporočil v zvezi s to tematiko, potem pa bom z veseljem odgovoril tudi na vaša vprašanja. Še prej pa bi vas povabil k branju našega najnovejšega Poročila o finančni stabilnosti, v katerem podrobneje predstavljamo naš pogled na tveganja in ključne izzive finančnega sistema v Sloveniji.
Evropska gospodarstva, vključno s Slovenijo, so se v preteklih nekaj letih soočila s številnimi, v zgodovinskem pogledu, izjemnimi šoki, od izbruha pandemije, zastojev v globalnih proizvodnih verigah, energetske krize, geopolitične fragmentacije pa vse do, predvsem v zadnjem obdobju izražene, protekcionistične trgovinske politike.
V letošnjem letu se je gospodarska rast upočasnila, inflacijska pričakovanja pa so se približala k cilju denarne politike. Pod dodatno težo zunanjih in Evropi lastnih strukturnih dejavnikov je aktivnost v predelovalnih dejavnostih pri nas ostala zmerna, investicije, predvsem gradbene, so upadle, le dinamika storitvenega sektorja je ostala dokaj ugodna.
Vendar si že proti koncu leta in v letih za tem znova obetamo postopno krepitev gospodarske rasti v Sloveniji, obeti pa bodo sicer še naprej izpostavljeni vztrajnim negotovostim in dolgoročnim strukturnim izzivom. Kot snovalce gospodarskih politik nas vse to postavlja pred čedalje večje izzive, kako zagotoviti vzdržno gospodarsko rast ter odporen in učinkovit bančni sistem, saj se v dihotomnosti gospodarskih gibanj med različnimi dejavnostmi zakrivajo strukturne šibkosti posameznih delov gospodarstva.
Posledično se že kaže malenkostno poslabšanje kazalnikov kakovosti v določenih segmentih bančnih izpostavljenosti. Ne glede to, pa različni kazalniki solventnosti, likvidnosti in dobičkonosnosti v slovenskem bančnem sistemu ostajajo ugodni, odpornost bančnega sistema pa visoka. Med posameznimi bankami so seveda pomembne razlike, ampak kazalci za celoten bančni sistem so zelo ugodni.
Večje tveganje za stabilnost finančnega sistema predstavljajo tveganja, ki izvirajo iz zunanjega okolja, zlasti iz geopolitičnih napetosti, negotovosti in politik največjih svetovnih gospodarstev ter nenazadnje tudi visoko vrednotenje na delniških trgih in sektor nebančnih finančnih institucij, ki ga zaznamujejo potencialno nezadovoljiva likvidnost, visok vzvod in koncentracija izpostavljenosti.
Čeprav je težko napovedati dolgoročne učinke vseh teh potencialnih tveganj, se zavedamo, da lahko njihova materializacija pomeni precejšnje negativne učinke. Slovenija je kot odprto gospodarstvo, ki sloni na močnem izvozu, še toliko bolj ranljiva do teh tveganj.
Ne glede na pričakovano postopno okrevanje gospodarstva v bližnji prihodnosti do izraza še vedno prihajajo šibkejše zunanje povpraševanje in domači strukturni izzivi. Nizka rast produktivnosti in izguba konkurenčnosti, zlasti v industrijskih sektorjih, še naprej obremenjujeta potencial za višjo gospodarsko rast v Sloveniji in Evropi. Slabše ciklične obete spremljajo tudi dalj časa vztrajajoče težave pri produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstev.
Za soočanje z izzivi dviga konkurenčnosti in produktivnosti v precejšnjem delu gospodarstva je treba bolje izkoristiti glavne prednosti EU. S tem mislimo na njeno močno integriranost in poglabljanje enotnega evropskega trga, ki povečuje možnosti za trgovino in produktivne naložbe.
Po drugi strani pa Draghijevo poročilo na primer navaja, da so ovire na evropskem trgu še vedno prisotne ter da je za učinkovit trgovinski in kapitalski trg ključna poglobitev enotnega evropskega trga, s katerim bi se krepila konkurenčnost Evrope, hkrati pa bi se okrepila gospodarska odpornost in večja prihodnja blaginja.
V času povečane gospodarske negotovosti in geopolitičnih premikov torej potrebujemo banke, ki zagotavljajo pretok prihrankov v (produktivne) naložbe in inovacije. Naš cilj mora biti, da zagotovimo stabilno gospodarsko okolje, saj imajo banke le v stabilnem okolju ključno posredniško vlogo v gospodarstvu – podpirajo namreč naložbe, potrošnjo in gospodarsko rast, zato sta robustno upravljanje tveganj in previdnostna regulacija nujna za ohranjanje stabilnosti sistema in njegove integritete.
Za dosego tega cilja moramo nasloviti ključne izzive, s katerimi bomo zagotovili še večjo odpornost, predvidljivost in stabilnost bančnega sistema.
Finančni trgi so namreč postali vse bolj kompleksni in močno medsebojno povezani bodisi prek državnih meja bodisi prek različnih vrst finančnih sredstev in instrumentov. Vse to ustvarja različne kanale za prenos tveganj, kjer se lahko lokalni šoki prelevijo v sistemsko krizo. Dober primer kompleksnosti in povezanosti je izpostavljenost bančnega sistema do nebančnega finančnega posredništva (NBFI). Ti subjekti so slabše regulirani, kar lahko povzroči večjo ranljivost in tveganja bank.
Digitalna transformacija je prinesla učinkovitejše in nove finančne produkte, a hkrati odpira vrata novim operativnim in kibernetskim tveganjem, ki so zlasti postala prisotna ob slabšanju geopolitičnih razmer in vojnih spopadov. To pomeni vlaganje precejšnjih naporov za zaščito sistemov pred okvarami, zlorabami podatkov in kibernetskimi napadi, ki lahko ogrozijo finančne trge, omajajo njihovo odpornost in zaupanje vanje.
Naslednji izziv je tudi naslavljanje finančnih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. To velja tako za fizična tveganja ob pojavu ekstremnih vremenskih dogodkov kot tudi za tranzicijska tveganja zaradi premikov k trajnostnim tehnologijam, ki vse bolj vplivajo na tradicionalne modele tveganj in okvire za odpornost.
Z vidika regulatorja in skrbnika finančne stabilnosti v Banki Slovenije ves čas spremljamo aktualna dogajanja v gospodarstvu in regulatorne trende, ostajamo proaktivni in se na različna tveganja odzivamo s preventivno naravnano makrobonitetno politiko, s katero želimo krepiti odpornost finančnega sistema, in posredno gospodarstva, na zunanje in tudi domače finančne šoke. Prav tako fokus mikrobonitetnega nadzora tekoče prilagajamo naši oceni, na katerih segmentih so posamezne banke, ki jih nadziramo, najbolj ranljive.
Trdim, da lahko samo zdrav bančni sistem, ki je odporen na raznolike šoke, nemoteno in dosledno zagotavlja bistvene finančne storitve in prek svoje posojilne aktivnosti zagotavlja naložbeno aktivnost. Takšen sistem je temeljnega pomena za splošno gospodarsko blaginjo, saj podjetjem in posameznikom omogoča dostop do financiranja, podpira podjetništvo in spodbuja učinkovito razporejanje finančnih virov. Ko so banke stabilne in dobro kapitalizirane, spodbujajo zaupanje, kar pa nadalje spodbuja produktivne naložbe, potrošnjo in poganja gospodarsko rast. Zato zdrav bančni sistem ne podpira le trajnostnega gospodarskega razvoja, temveč deluje tudi kot blažilnik, ki povečuje odpornost gospodarstva na recesije in druge pretrese.
Da so banke v zadnjih letih od pandemije dalje dobro opravile svojo vlogo blažilnika, kažejo tudi gospodarski kazalniki v Sloveniji. Banke so bile tokrat del rešitve in ne del težav, česar pa ne moremo reči za obdobje neposredno po finančni in dolžniški krizi.
Naloga finančnih institucij je, da uvajajo napredne pristope upravljanja tveganj, ki med drugim vključujejo analize različnih scenarijev in stresno testiranje sistemskih in nastajajočih tveganj. Zaradi čezmejne narave finančnih trgov je ključno tudi mednarodno sodelovanje za spremljanje tveganj, izmenjavo informacij in upravljanje kriz.
Z napredkom v tehnologiji in inovacijah se lahko poveča odpornost z izboljšanjem analitike tveganj, sistemov zgodnjega opozarjanja in operativne učinkovitosti. Potrebne so tudi investicije v kibernetsko varnost in protokole odpornosti za zmanjšanje novih operativnih tveganj.
Še več, vključevanje podnebnih finančnih tveganj v regulativne standarde, ocene tveganj in strateško načrtovanje zagotavlja, da finančni sistem postaja odporen na okoljske šoke in usklajen s cilji trajnosti.
Doseganje finančne stabilnosti skozi odpornost in predvidljivost je tako v času neprekinjen izziv v vedno spreminjajočem se svetu tveganj in negotovosti. Naš odgovor mora biti dinamično naravnan: nenehna krepitev in prilagoditev regulacije, uvedba naprednega upravljanja tveganj, povečanje transparentnosti, spodbujanje mednarodnega sodelovanja in implementacija tehnoloških inovacij.
Učinkovite strategije upravljanja tveganj v kombinaciji s strogim regulativnim nadzorom so nepogrešljivi stebri stabilnosti in predstavljajo vir zanesljivosti bančnega sektorja. Odločevalci in vodstvo bank morajo zato redno posodabljati poslovne okvire za naslovitev novih tveganj ter spodbujati močno kulturo upravljanja tveganj.
Banke in druge finančne institucije naj izkoristijo tehnologijo in analitiko podatkov za boljšo identifikacijo tveganj in odločanje, medtem ko moramo regulatorji zagotoviti prilagodljivo, dolgoročno in mednarodno usklajeno regulativo, ki bo omogočala optimalno delovanje finančnega sistema.
V tem medsebojno povezanem svetovnem finančnem sistemu ostaja naš skupni cilj jasen: vzpostaviti bančni sektor, ki je odporen na vse vrste šokov, varuje vse deležnike in podpira trajnostno in vzdržno gospodarsko rast.
Hvala lepa.