Velja govorjena beseda.
Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni kolegi,
v veliko čast mi je, da vas lahko danes nagovorim ob tem posebnem jubileju Združenja bank Slovenije. Takšni trenutki niso le priložnost za praznovanje let, ki so za nami, temveč predvsem priložnost za razmislek o poti, ki smo jo skupaj prehodili, in o izzivih, ki nas v bančni stroki še čakajo.
Bančna stroka je namreč skozi desetletja prehodila dolgo in izjemno pot – od tradicionalnih, lokalno usmerjenih hranilnic do danes že praktično popolnoma digitaliziranega, globalno povezanega finančnega sistema. Če na kratko pogledamo v 19. stoletje, ko so se na slovenskem območju oblikovale prve organizirane finančne ustanove, sprva hranilnice, nekoliko kasneje pa tudi banke (kot npr. Ljubljanska kreditna banka), mimogrede prepoznamo zametke institucionalnega zaupanja, ki je poglavitni temelj bančništva še danes.
Z industrializacijo in posledičnim gospodarskim razvojem se je razvijal tudi slovenski bančni sektor, ki je postopoma prevzel ključno vlogo pri financiranju podjetij, podjetništva, infrastrukture in stanovanj. Po osamosvojitvi Slovenije in prehodu naše države v tržno gospodarstvo je bančni sektor vstopil v novo obdobje – to je bilo obdobje privatizacije, internacionalizacije ter prilagajanja evropskim standardom. Še več, vstop v Evropsko unijo in tri leta kasneje uvedba evra sta pomenila dodatno poglobitev odgovornosti bančne stroke ter še večjo integracijo v mednarodni finančni prostor. A s tem velikih izzivov še ni zmanjkalo.
Poseben test je namreč predstavljala globalna finančna kriza leta 2008, ki je razkrila marsikatero ranljivost tedanjega gospodarskega in finančnega sistema, a je hkrati spodbudila nastanek pomembnih reform na področju ohranjanja kapitalske ustreznosti bank, ter upravljanja tveganj in nadzora. Bančni sektor si je moral v javnosti ponovno utrditi zaupanje – to pa je po mojem mnenju valuta, ki je v bančništvu vredna več kot katerakoli druga.
Danes se soočamo z novimi cilji: digitalizacijo, kibernetsko varnostjo, trajnostnim financiranjem in pričakovanji družbe in javnosti po večji transparentnosti ter etični odgovornosti. Stabilnost bančnega sektorja ni več le vprašanje bilanc, temveč ima cilj širše družbene odgovornosti. Banke zatorej niso le posredniki kapitala, ampak soustvarjajo proces gospodarskega razvoja in prispevajo k socialni varnosti.
Pri tem moram poudariti, da ima pomembno vlogo tudi strokovno povezovanje. Menim, da Združenje bank Slovenije kot osrednja stanovska organizacija bank že 70 let povezuje banke in hranilnice, preko različnih dogodkov spodbuja izmenjavo dobrih praks ter krepi dialog z regulatorji in javnostjo. Dodatno, revija Bančni vestnik – strokovni medij, ki spremlja razvoj finančnega sistema – predstavlja pomemben prostor razprave, znanja in refleksije, hkrati pa prispeva k večji transparentnosti ter razumevanju pomena finančne stabilnosti v širšem družbenem kontekstu.
Kot sem že omenil prej, bančna stroka se je skozi čas neprestano spreminjala, a vendar se vsi tukaj lahko enotno strinjamo, da njeno temeljno poslanstvo ostaja enako. To je ohranjanje zaupanja, varno upravljanje premoženja, podpora razvoju ter odgovorno soustvarjanje stabilne prihodnosti.
Naj nas spoznanja preteklosti krepijo, izzivi sedanjosti povezujejo, prihodnost pa navdihuje k odgovornemu, strokovnemu in trajnostnemu razvoju slovenskega bančnega sektorja.
Najlepša hvala za povabilo na ta izjemen dogodek, in hvala za vašo pozornost.