Velja govorjena beseda
Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi,
v veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim na letošnjem Strokovnem srečanju članov nadzornih svetov ter uprav bank in hranilnic.
Vse bolj je jasno, da živimo v času velikih geopolitičnih, tehnoloških in energetskih sprememb. V tako kompleksnem okolju ohranjanje stabilnosti in konkurenčnosti bančnega sektorja, pa tudi gospodarstva nasploh, ne zahteva zgolj spremljanja makrofinančnih kazalnikov, temveč tudi poglobljeno razumevanje širše ekonomske slike.
Če pogledamo evrsko območje, je gospodarstvo v letošnjem letu pokazalo presenetljivo odpornost. V drugem četrtletju 2026 je bruto domači proizvod zrasel za 0,6 odstotka, inflacija pa se giblje okoli treh odstotkov.
Denarna politika seveda ne more preprečiti geopolitičnih napetosti ali energetskih šokov. Lahko pa, in to tudi počnemo, prepreči, da bi se ti šoki prelili v trajnejša inflacijska gibanja.
Zaradi vztrajnih inflacijskih pritiskov smo v Svetu ECB septembra naše obrestne mere ponovno zvišali za 25 bazičnih točk. Ob nadaljevanju neugodnih razmer ostaja decembrska seja pomembna priložnost za ponovno presojo morebitnih dodatnih ukrepov denarne politike.
Ob odsotnosti novih šokov kljub temu pričakujemo, da se bo inflacija v prihodnjih dveh letih postopoma vrnila proti ciljni ravni dveh odstotkov.
Če se osredotočim na Slovenijo. Slika je nekoliko bolj specifična.
Gospodarska rast je v drugem četrtletju s petimi odstotki občutno presegla pričakovanja, predvsem zaradi krepitve domačega povpraševanja in investicijske aktivnosti v gradbeništvu. Vendar tudi pri nas inflacija ostaja izziv, saj napoved za leto 2026 presega tri odstotke.
Ne glede na to ostajajo glavni strukturni izzivi nespremenjeni. Posebno pozornost moramo nameniti produktivnosti in konkurenčnosti, ki morata postati ključna stebra odpornosti slovenskega gospodarstva. Ob trenutni dinamiki plač stroški dela rastejo hitreje od produktivnosti, kar neposredno zmanjšuje našo konkurenčnost.
Pomemben steber te odpornosti ostaja tudi slovenski bančni sistem, ki uspešno krmari med tveganji sodobnega okolja. Dobro je kapitaliziran, stabilen in ustvarja visoko dobičkonosnost. Medletna rast kreditov podjetjem in gospodinjstvom se je sicer nekoliko umirila, vendar ostaja blizu desetih odstotkov.
Pričakujem, da se spremembe ključnih obrestnih mer ustrezno odražajo tako v cenah kreditov kot tudi v obrestovanju depozitov. Učinkovit prenos denarne politike namreč zahteva odziv na obeh straneh bančnih bilanc.
V Banki Slovenije se zavedamo, da se tudi narava tveganj spreminja. V ospredje vse bolj stopajo podnebni in energetski prehod, kibernetske grožnje, povezane z digitalizacijo in umetno inteligenco, ter vse večja prepletenost bank z nebančnim finančnim sektorjem.
Denarna in bonitetna politika ne moreta nadomestiti strukturnih reform, lahko pa pomagata ustvarjati stabilno, predvidljivo in zaupanja vredno okolje za gospodarske odločitve.
Prav zato se v obdobjih povečane negotovosti del odgovornosti prenese tudi na vas. Upravljanje likvidnosti, obvladovanje stroškov, digitalna preobrazba in prilagajanje regulativnim zahtevam ostajajo ključni dejavniki odpornosti bančnega sektorja. Tehnologije, kot je umetna inteligenca, odpirajo nove poslovne priložnosti, hkrati pa zahtevajo premišljeno upravljanje tveganj.
Obdobje, ko smo gospodarsko politiko razumeli predvsem kot odzivanje na posamezne gospodarske cikle, se zaključuje. Vstopamo v dobo prepletenih tveganj in medsebojne odvisnosti. Za Slovenijo je zato ključno, da izkoristi prednosti stabilnega bančnega sistema in visoke zaposlenosti ter se odločno sooči s svojo največjo razvojno omejitvijo: prepočasno rastjo produktivnosti in posledično konkurenčnosti.
Današnje srečanje je odlična priložnost za dialog, ki ga v teh razmerah nujno potrebujemo. Prepričan sem, da bomo z izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks skupaj prispevali k stabilnemu, odpornemu in konkurenčnemu poslovnemu okolju v Sloveniji.