Velja govorjena beseda.
V veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim na letošnji Davčno-finančni konferenci in z vami delim nekaj razmislekov o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša hitro spreminjajoče se gospodarsko in finančno okolje.
Osrednja tema našega časa je, kako v svetu, ki ga zaznamujejo hitre geopolitične in tehnološke spremembe, ohranjati gospodarsko in finančno stabilnost, konkurenčnost ter zaupanje v finančni sistem. Današnje razmere ne zahtevajo le razumevanja makroekonomskih in finančnih kazalnikov, kot so inflacija, obrestne mere, gospodarska rast ali dobiček bank. Sooča nas bistveno bolj kompleksno okolje, v katerem se prepletajo cenovni, geopolitični, energetski, fiskalni in finančni dejavniki.
Če začnemo z evrskim območjem: gospodarska slika je v letošnjem letu, kljub zahtevnim globalnim razmeram, presenetljivo nekoliko bolj odporna, kot bi morda pričakovali. V drugem četrtletju 2026 je BDP evrskega območja glede na predhodno četrtletje zrasel za 0,6 odstotka, inflacija pa se giblje okoli 3 odstotkov.
To nas neposredno pripelje do monetarne politike. Na Svetu ECB smo zaradi inflacijskih pritiskov, povezanih z energetskim šokom, septembra ključno obrestno mero za depozite po juniju znova zvišali za 25 bazičnih točk. Povišano inflacijo pri okoli 3 odstotkih pričakujemo, da bo vztrajala do konca letošnjega leta. V naslednjih dveh letih, ob odsotnosti novih šokov, pričakujemo postopno približevanje inflacije nazaj k 2 odstotkoma, medtem ko za gospodarsko rast v istem obdobju pričakujemo pospešek.
Ob tem je pomembno poudariti, da monetarna politika ne more neposredno vplivati na razvoj energetskih šokov, geopolitičnih napetosti ali strukturnih težav konkurenčnosti. Lahko pa preprečimo, da bi se začetni cenovni šoki prelivali v širšo in trajnejšo inflacijsko dinamiko. S tem zagotavljamo pogoje za učinkovito delovanje gospodarstva in finančnega sektorja. Zato je danes, poleg same ravni obrestnih mer, še pomembnejša njihova transmisija skozi gospodarstvo – prek kreditiranja podjetij in gospodinjstev, investicij, trga nepremičnin, tečajev in finančnih trgov.
V Sloveniji je gospodarska slika še nekoliko bolj specifična. Rast domačega gospodarstva je v drugem četrtletju s 5 odstotki občutno presegla pričakovanja, pričakujemo pa, da se bodo ugodna gibanja še nadaljevala, vsaj za zdaj, na podlagi močnega domačega povpraševanja in investicij, predvsem v gradbeništvu. Podobno kot v evrskem območju, tudi v Sloveniji ostaja pomemben izziv inflacija, saj je napoved za leto 2026 preko 3 odstotke. Posebej pomembna je tudi dinamika plač, saj se stroški dela povečujejo hitreje od produktivnosti, kar vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Tudi tu pričakujemo postopno zniževanje inflacijskih pritiskov ter pospešek gospodarske aktivnosti.
Pomemben del te zgodbe je seveda bančni sistem. Slovenski bančni sistem je dobro kapitaliziran in, kot kaže, odporen na različne šoke. Posojilna dinamika je robustna; po močnejši rasti v preteklih mesecih se je rast kreditov podjetjem in gospodinjstvom sicer nekoliko umirila, vendar je bila še vedno tik pod 10 odstotki medletno. Banke so ob tem nadaljevale ugodno poslovanje, dobiček pred obdavčitvijo ostaja visok.
V Banki Slovenije podrobno spremljamo gospodarske in finančne trende, saj lahko s tem znanjem in informacijami čim bolj optimalno oblikujemo različne politike v okviru našega mandata. Če je monetarna politika usmerjena predvsem v cenovno stabilnost, je naša naloga z vidika makrobonitetne politike drugačna: preprečevati moramo, da bi se v finančnem sistemu kopičila prevelika tveganja.
Glede na hitro spreminjajoče se globalno okolje opažam, da se bomo v prihodnje morali vedno bolj ukvarjati z vprašanjem, ali so tveganja v bankah in bančnem sektorju res tam, kjer smo jih do sedaj tradicionalno iskali. Naj pojasnim: v ospredje že prihajajo podnebna in energetska tveganja, z napredkom v umetni inteligenci čedalje večja kibernetska tveganja, geopolitična tveganja, pa tudi čedalje večja povezanost bank z nebančnim finančnim sistemom.
Prav tukaj se po mojem mnenju skriva širši kontekst današnjih odločitev vseh centralnih bank, ne le Banke Slovenije ali ECB. Monetarna politika sama po sebi ne more ustvariti višje produktivnosti, rešiti demografskih pritiskov, povečati konkurenčnosti ali nadomestiti strukturnih reform. Prav tako makrobonitetna politika ne more preprečiti vseh finančnih neravnovesij. Lahko pa naše delovanje, tudi v sodelovanju z drugimi ekonomskimi politikami, pomembno soustvarja pogoje za učinkovito gospodarstvo in finančni sistem.
V tem okolju je še posebej pomembno, da sta fiskalna in monetarna politika usklajeni. Stabilno in predvidljivo poslovno okolje je temelj za uspešno davčno načrtovanje, investicije in dolgoročno rast podjetij. Prav zato je dialog med finančnimi institucijami, podjetji in državo ključnega pomena.
V času negotovosti in hitrih sprememb je vloga finančnih strokovnjakov v podjetjih še toliko pomembnejša. Obvladovanje stroškov, upravljanje likvidnosti, prilagajanje na spremembe v davčni zakonodaji ter digitalizacija poslovanja so izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočate. Vaša prizadevanja so ključna za odpornost in uspešnost slovenskega gospodarstva.
Digitalizacija in uporaba novih tehnologij, kot so umetna inteligenca in podatkovna analitika, spreminjajo finančno funkcijo v podjetjih. To prinaša nove priložnosti, pa tudi izzive na področju nadzora, transparentnosti in davčne skladnosti. Banka Slovenije te trende pozorno spremlja in se zaveda njihovega vpliva na finančni sistem.
Menim, da bo v prihodnjih letih ključna predvsem koordinacija in naslavljanje ključnih tveganj ter z njimi povezanih izzivov. Obdobje, v katerem smo lahko gospodarsko politiko razumeli predvsem kot odzivanje na posamezne cikle in šoke, se končuje. Vstopamo v obdobje večje prepletene negotovosti, v katerem bodo uspešne predvsem tiste ekonomske politike, ki bodo znale hkrati varovati cenovno in finančno stabilnost ter ustvarjati pogoje za dolgoročno rast produktivnosti.
Za Slovenijo je pri tem ključno, da izkoristimo relativno odpornost bančnega sistema in visoko zaposlenost, obenem pa moramo nasloviti naše strukturne slabosti, ki se odražajo predvsem v razmeroma slabši produktivnosti in konkurenčnosti. Za to je potrebna širša kombinacija zdravega bančnega sistema, dobre javnofinančne slike, konkurenčnega gospodarstva in investicij v prihodnost.
Konference, kot je današnja, so izjemna priložnost za izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med finančnimi strokovnjaki. Verjamem, da bomo skupaj prispevali k razvoju stabilnega in konkurenčnega poslovnega okolja v Sloveniji.