Velja govorjena beseda.
Spoštovane udeleženke in udeleženci 43. Finančne konference, cenjeni gostje,
najprej bi se rad organizatorjem zahvalil za povabilo. Že sam program konference izkazuje pomembnost te teme v sedanjih časih, zato bi se v svojem nagovoru predvsem dotaknil tematike o izzivih in tveganjih našega finančnega sektorja, ki je in še bo podvržen nepredvidljivim geopolitičnim razmeram v svetu.
Da bi postavili tveganja slovenskega finančnega sektorja v kontekst, je pomembno upoštevati tudi širšo sliko dinamike finančnega sektorja v Evropi. Navkljub zaostrovanju geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu in tudi drugod ter negotovosti glede trgovinske politike, je evropski finančni sektor likviden in dobro kapitaliziran, kar izkazuje njegovo dobro odpornost na različne eksogene šoke. Naj kot pretekle primere navedem vzdržnost finančnega sistema v času pandemije, ob začetku konflikta v Ukrajini, ter ob trenutku propada večjih bank, kot sta bili Credit Suisse in SVB.
Menim, da je to posledica miselnega preskoka in napredka tako finančnega sektorja kot tudi nas nadzornikov in regulatorjev, ki je bil dosežen po svetovni finančni krizi. Ustrezen kapital, visoka likvidnost in solventnost namreč omogočajo, da banke lahko še naprej nemoteno zagotavljajo finančne storitve evropskemu gospodarstvu. Vendar pa ne smemo pozabiti, da nenadna materializacija tveganj morda na videz zelo dobro sliko odpornosti finančnega sektorja lahko hitro spremeni.
Svetovna gospodarska rast se zaradi višjih cen energentov in povečane negotovosti kot kaže že upočasnjuje. Podoben trend opažamo tudi v evrskem območju, kjer se je gospodarska rast prav tako upočasnila, ob povečani negotovosti zlasti zaradi šibkejšega povpraševanja v storitvenih dejavnostih.
Seveda lahko pričakujemo, da se bo vpliv geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu postopoma v večji meri odražal tudi v višjih inflacijskih pričakovanjih potrošnikov, njeni širši učinki pa bi se lahko v gospodarstvu dodatno pokazali kasneje, saj bi se tveganje višjih cen energentov in surovin na svetovnih trgih v prihodnjih mesecih postopoma preneslo v višje cene blaga in storitev. V Svetu ECB sicer ugotavljamo, da so trenutna inflacijska pričakovanja trenutno še vedno pod nadzorom, višje cene energentov pa imajo za zdaj le omejene posredne učinke na preostalo gospodarstvo. Bomo pa podrobno spremljali dogajanje na Bližnjem vzhodu ter glede na razmere znova pretehtali našo odločitev na prihodnjih sejah Sveta.
Kaj pa vse to pomeni za Slovenijo in njeno gospodarstvo?
Opažamo, da je domače gospodarstvo v začetku letošnjega leta še naprej raslo, a je bila rast zaradi umirjene potrošnje in šibkejše industrijske proizvodnje že počasnejša. Po drugi strani se je inflacija v Sloveniji nekoliko zvišala kot posledica podražitve naftnih derivatov.
Ne glede na aktualne izzive slovenski bančni sistem v teh razmerah trenutno posluje dobro, saj ob visokih vrednostih količnikov likvidnosti in solventnosti izkazuje tudi visoko kapitalsko odpornost, ki se je v zadnjih letih krepila tudi na podlagi nadpovprečne donosnosti. Zato ocenjujem, da trenutno tveganja izvirajo predvsem iz zunanjega okolja, ki bi se v prihodnosti lahko zlasti preko realnega sektorja prelile v finančni sistem.
Zato kljub zavedanju, da je slovenski bančni sistem trenutno stabilen in odporen, v Banki Slovenije skrbimo za to, da smo preko ustreznih politik preventivno naravnani z namenom ohranjanja visoke ravni finančne stabilnosti in odpornosti ter zagotavljanja ustreznega upravljanja tveganj.
Ne smemo pa pozabiti tudi na dolgoročne razvojne izzive gospodarstva in finančnega sektorja. Vsaj z vidika finančnega sektorja, mislim, da prehoda od digitalizacije k odpornosti ne smemo jemati za samoumeven proces. Odpornost je namreč potrebno graditi na robustnem podatkovnem, operativnem in regulatornem okviru, z mislijo glede pospešenega vlaganja v infrastrukturo in zaposlene, ki bi omogočalo dvig konkurenčnosti tako Evrope kot tudi Slovenije.
Ob tej priložnosti lahko ponovno apeliram, da je izrednega pomena, da vsi deležniki v finančnem sektorju delujemo preudarno, razvojno in proaktivno, saj se bomo le tako lahko optimalno prilagodili na prihajajoče izzive in na morebitne dolgotrajnejše posledice kriznih razmer.
Če še na kratko povzamem, finančni sektor v Sloveniji je tesno povezan s širšim evropskim kontekstom. Delimo namreč skupne izzive in tveganja, na nas pa je, da smo pripravljeni na izzive prihodnosti in se zavedamo nevarnosti tveganj. Pomembna je povezanost vseh gospodarskih področij, predvsem na odnosu realnega gospodarstva s finančnim sektorjem, ki mora poskrbeti, da ostane pomemben in razmeram prilagodljiv finančni servis gospodarstva, ta pa mora poslovati dobro še naprej.