Rast gospodarske aktivnosti se je lani nadalje upočasnila in bila najnižja po letu 2020, predvsem zaradi krčenja v začetku leta. Večinoma je temeljila na zasebni potrošnji in državi, medtem ko jo je še naprej omejevalo predvsem šibko tuje povpraševanje in s tem povezano skromno investiranje podjetij. V Banki Slovenije za letos pričakujemo krepitev rasti gospodarske aktivnosti.
Ohlajanje gospodarske rasti v preteklem letu je bilo v veliki meri posledica upada investicij v prvi polovici leta. Ob vztrajno šibki rasti glavnih trgovinskih partneric, nizki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in povečani negotovosti glede trgovinskih politik so bruto investicije v osnovna sredstva, ki so v povprečju leta zrasle za 4,1 odstotka, v drugi polovici leta okrepile predvsem investicije države. Negotovost v mednarodnem okolju je vplivala tudi na gospodinjstva. To se je odrazilo v gibanju zasebne potrošnje, ki je kljub vztrajanju na razmeroma visokih ravneh kazala precejšnjo nestanovitnost med četrtletji in v povprečju leta zrasla za 1,7 odstotka, kar je opazno počasneje od realnega razpoložljivega dohodka. V takšnem okolju je lani gospodarsko rast pomembno spodbujala država, in sicer z 1,6-odstotno rastjo državne potrošnje in že omenjeno pospešitvijo investicijskega cikla, vezanega na volilni cikel in koriščenje sredstev EU. To se je najbolj izrazito pokazalo v močnem okrevanju gradbene aktivnosti v drugem polletju. Nasprotno so se zahtevne razmere v izvoznem delu gospodarstva zrcalile v letno nižji dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti (za 1,3 odstotka). Struktura gospodarske rasti se je odražala tudi na trgu dela, kjer je zaposlenost v zasebnem sektorju upadla, v sektorju država pa se krepila.
Podatki za lansko zadnje četrtletje kažejo na nadaljnjo, a nekoliko skromnejšo tekočo gospodarsko rast ob še vedno visoki negotovosti v izvozno usmerjenih dejavnostih. BDP se je tekoče povečal za 0,4 odstotka, medletno pa je dosegel 2,0-odstotno rast. S tem je tekoča rast domače gospodarske aktivnosti malenkost presegla povprečje evrskega območja (0,3 %). Rast ob koncu leta je temeljila na domačem povpraševanju. Potrošnja gospodinjstev se je medletno okrepila za 3,0 odstotka, k čemur je deloma najverjetneje prispevalo tudi izplačilo obvezne božičnice. Medletno se je okrepila rast državne potrošnje, in sicer na 3,8 odstotka. Prav tako so se okrepile investicije v osnovna sredstva, ki so bile v zadnjem četrtletju za 12,0 odstotka večje kot pred letom. Rast izvoza, ki je bil ob koncu leta medletno večji le za 0,5 odstotka, je precej zaostala za rastjo uvoza, ki je bil še naprej spodbujen z rastjo aktivnosti na domačem trgu. Negativni prispevek menjave s tujino se je posledično nekoliko okrepil. Ob šibkem izvoznem povpraševanju se je dodana vrednost predelovalnih dejavnosti zmanjšala za 2,6 odstotka.
Gospodarska rast se bo glede na zadnje napovedi Banke Slovenije letos okrepila na okoli 2 odstotka. Pomemben dejavnik rasti BDP bo ostala aktivnost države, neposredno prek naložb, podprtih s koriščenjem sredstev EU ter posredno prek višanja izdatkov za plače in spodbujanja zasebne potrošnje. Z izzvenevanjem trgovinske negotovosti pričakujemo tudi nadaljnjo rast zasebnih investicij. Nasprotno bo izvozno povpraševanje še naprej zaostajalo za uvoznim, zato bo prispevek neto menjave s tujino letos ostal negativen.