Po tem, ko bomo letos predvsem zaradi krčenja v prvem četrtletju dosegli šibko gospodarsko rast, se bo ta v prihodnjih letih znova okrepila. Po letošnjem prehodnem povišanju se bo tudi inflacija postopno ustalila pri dvoodstotnem cilju centralnih bank. Trg dela bo še naprej ostal tesen, zato je napoved gospodarskih gibanj pogojena z vidnejšo rastjo produktivnosti. Napovedi spremljajo tveganja, povezana z domačimi strukturnimi izzivi in nestabilnim mednarodnim okoljem.
Glede na danes objavljene gospodarske napovedi bomo letos v Sloveniji dosegli razmeroma šibko gospodarsko rast okoli 1 odstotka, kar je najnižja rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ameriške administracije. V nadaljevanju leta se je rast BDP okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna, kar podpira zlasti izboljšanje kazalnika gospodarske klime. V obdobju 2026–2028 se bo gospodarska rast postopno krepila. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna.
Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala. Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Ta bo v obdobju napovedi omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka.
Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo. Ti dejavniki so skupaj odtehtali negativni prispevek cen energentov, zaznamovan s tečajnimi gibanji, upadanjem svetovnih cen nafte in znižanimi omrežninami v visoki sezoni pri cenah elektrike. Ob predvideni rasti produktivnosti pričakujemo, da se bo razkorak z rastjo plač postopno zmanjševal, s tem pa tudi pritisk stroškov dela na inflacijo. Obenem predpostavljamo tudi stabilizacijo uvoznih cen hrane.
Tveganja so povezana z domačimi in tujimi dejavniki
Napovedi spremljajo tveganja, povezana z domačimi strukturnimi izzivi in nestabilnim mednarodnim okoljem. Njihova uresničitev bi zavrla gospodarsko rast, medtem ko bi bil vpliv na inflacijo bolj nepredvidljiv. Z vidika domačih dejavnikov je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ta bi bila lahko v obdobju napovedi trajno nižja zaradi pretekle neustrezne strukture in nizke rasti investicij. Na rast produktivnosti bi v napovednem obdobju lahko vplivala tudi pretekla ozka osnovanost gospodarske rasti, ki je od leta 2023 dalje pomembno slonela na cikličnih dejavnostih in izdatkih države. Na strani inflacije bi nižja rast produktivnosti dela od pričakovane ohranjala pritiske z naslova visoke rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Nasprotno bi lahko uresničitev tveganj na strani gospodarske aktivnosti in šibko povpraševanje inflacijo nižala hitreje od predvidenega. Na hkratno nižjo gospodarsko rast in inflacijo bi lahko dodatno vplivala tudi okrepljena prisotnost Kitajske na evropskih trgih ter z njo povezana vse večja cenovna konkurenca.
