Etično ravnanje

V Banki Slovenije si v okviru opravljanja javnih pooblastil in nalog, ki jih določajo Zakon o Banki Slovenije, Pogodba o delovanju EU ter Statut Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB), prizadevamo za spoštovanje visokih standardov etičnega ravnanja zaposlenih, v skladu s skupnimi smernicami in vrednotami, ki se oblikujejo v okviru ESCB in EU.

V Banki Slovenije tako določamo pravila etičnega ravnanja, ki zahtevajo od zaposlenih ter naših partnerjev visoko raven neodvisnosti, objektivnosti, poštenosti in transparentnosti pri izvajanju nalog za Banko Slovenije. Banka Slovenije si prizadeva za dosledno spoštovanje teh pravil, saj je integriteta zaposlenih in Banke Slovenije bistveni pogoj za izgradnjo in ohranitev zaupanja državljanov, da Banka Slovenije uspešno uresničuje njen mandat in cilje v javnem interesu.

Uspešnost pri doseganju ciljev in izvajanju nalog Banke Slovenije je odvisna od zaupanja, ki ga Banka Slovenije s svojimi odločitvami in delovanjem gradi pri zaposlenih in v javnosti. Zavedamo se, da je naša zavezanost integriteti bistvena, da Banka Slovenije ohrani to zaupanje ter ostane ugledna in kredibilna institucija.

Kodeks Banke Slovenije

V Banki Slovenije smo sprejeli Kodeks Banke Slovenije, v katerem določamo pravila etičnega ravnanja za svoje zaposlene, in vzpostavili Službo za skladnost, ki skrbi za skladnost ravnanj zaposlenih z veljavnimi predpisi ter standardi integritete in poklicne etike.

Kodeks Banke Slovenije odraža našo zavezanost najvišjim standardom etike in integritete ter velja za vse, ki delajo za Banko Slovenije ali v njenem imenu, vključno s člani Sveta Banke Slovenije, zaposlenimi in zunanjimi izvajalci. Z upoštevanjem kodeksa jasno povemo, da so neodvisnost, transparentnost, poštenost, profesionalnost, nepristranskost in odgovornost temelj našega delovanja. Te vrednote so naša skupna odgovornost, da delujemo v javnem interesu in za ohranjanje ugleda Banke Slovenije ter skupaj gradimo zaupanje javnosti.

Javnost, subjekti nadzora, poslovni partnerji in drugi deležniki, ki sodelujejo z Banko Slovenije, lahko na podlagi kodeksa razumejo naše vrednote ter jih upoštevajo pri svojih ravnanjih v razmerju do Banke Slovenije. Kodeks tako pomaga zunanjim deležnikom, da se izogibajo ravnanjem, ki lahko vodijo v očitke o neprimernih ravnanjih in vplivih.

Sprejemanje daril

Delavec ne sme od tretjih oseb zase ali za druge zahtevati ali sprejeti daril ali drugih ugodnosti (v nadaljevanju: darila), ki so kakorkoli povezane z opravljanjem poklicnih dolžnosti delavca v Banki Slovenije. Prepovedi glede sprejemanja daril veljajo tudi, če se darilo v zvezi z opravljanjem dela izroči ožjim družinskim članom delavca.

Delavec lahko v imenu Banke Slovenije sprejme darila, ki jih podarijo predstavniki drugih centralnih bank, javnih organov, mednarodnih organizacij in drugih javnih institucij ob službenih dogodkih (sestanki, obiski, gostovanja in podobni dogodki) kot predstavnik Banke Slovenije (protokolarno darilo). Delavec lahko izjemoma sprejme tudi darila manjših vrednosti (do največ 100 EUR), ki jih izročajo predstavniki javnih ali zasebnih subjektov ter se običajno izročajo ob kulturnih, slavnostnih, izobraževalnih in podobnih dogodkih (priložnostna darila).

Delavec ne sme sprejeti darila, ki je kakorkoli povezano z opravljanjem nalog:

1. na področju nadzora ali pri izvajanju nalog Evrosistema, če je darovalec kakorkoli povezan z reguliranim subjektom,

2. v postopkih javnega naročanja in v drugih postopkih naročanja blaga ali storitev, če je darovalec kakorkoli povezan z dobaviteljem, s katerim Banka Slovenije poslovno sodeluje ali namerava poslovno sodelovati,

3. če vrsta, oblika ali vrednost darila znatno odstopa od običajnih okoliščin izročitve darila,

4. če je sprejem darila prepovedan na podlagi predpisov (darilo v povezavi z lobiranjem, kaznivo dejanje ipd.).

Delavec prav tako ne sme sprejeti darila v obliki denarja, vrednostnih papirjev, darilnih bonov ali drage kovine, razen kadar je prevladujoči namen izročenega denarja, vrednostnih papirjev ali izdelka iz drage kovine njihova spominska, zgodovinska ali podobna simbolna vrednost (npr. spominski in zbirateljski kovanci, medalje).

Omejitve pri sklepanju zasebnih finančnih poslov

Delavec mora pri sklepanju zasebnih poslov (za svoj račun ali za račun tretje osebe) ravnati previdno, zadržano in skrbno ter se mora izogibati ravnanjem, ki vplivajo ali lahko vplivajo na ponudbo določenega finančnega instrumenta na trgu oziroma dajejo ali bi lahko dajala napačne ali zavajajoče signale v javnosti v zvezi z določenim finančnim instrumentom ali izdajateljem ter s tem vplivajo na ponudbo, povpraševanje ali ceno finančnega instrumenta.

Delavec, ki se pri opravljanju dela v Banki Slovenije seznani s tržno občutljivimi informacijami v zvezi z določenimi finančnimi instrumenti ali izdajateljem finančnih instrumentov, teh informacij ne sme uporabiti za sklepanje zasebnih poslov s temi instrumenti oziroma dajanje naložbenih nasvetov z namenom pridobitve neposredne ali posredne finančne koristi zase ali za drugega.

Za posamezne kategorije zaposlenih veljajo splošne prepovedi sklepanja poslov z določenimi finančnimi instrumenti. Člani Sveta Banke Slovenije tako ne smejo sklepati zasebnih finančnih poslov z instrumenti (ne glede na sedež izdajatelja), razen poslov, ki so izrecno dovoljeni (21. člen Kodeksa). Delavci, ki so vključeni v izvajanje nalog nadzora, ne smejo sklepati zasebnih finančnih poslov s finančnimi instrumenti, ki jih izda subjekt nadzora (vključno s subjekti v skupini, ki ji pripada subjekt nadzora). Delavci, ki so vključeni v izvajanje nalog Evrosistema, ne smejo sklepati zasebnih finančnih poslov s finančnimi instrumenti, ki jih izda subjekt finančnega trga. Delavci, ki pri opravljanju dela v Banki Slovenije sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ne smejo sklepati zasebnih finančnih poslov s finančnimi instrumenti, ki jih izda poslovni partner Banke Slovenije oziroma oseba, ki kot ponudnik sodeluje v tem postopku.

Mirovanje in preprečevanje učinka vrtljivih vrat

V Banki Slovenije preprečujemo učinek vrtljivih vrat za zaposlene, ki jim preneha zaposlitev v Banki Slovenije tako, da za določene kategorije zaposlenih, ki so vključeni v ključne procese in aktivnosti v Banki Slovenije, določamo omejitve v zvezi z novimi zaposlitvami. Tako pričakujemo, da delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v Banki Slovenije, z namenom izogibanja nasprotju interesov ter zagotavljanja neodvisnosti in nepristranosti odločanja in ravnanja, v obdobju mirovanja ne sprejme nove zaposlitve ali dela pri delodajalcu oziroma naročniku, če bi bile s tako zaposlitvijo podane okoliščine, ki pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije (npr. z zaposlitvijo pri subjektu nadzora, nasprotni stranki, poslovnem partnerju). Nekdanji delavec, ki spoštuje omejitve v zvezi z novo zaposlitvijo, je upravičen do nadomestila za mirovanje na podlagi dogovora o mirovanju. 

Komunikacija z zunanjimi deležniki

V Banki Slovenije se pri komunikaciji z zunanjimi deležniki osredotočamo na cilje in naloge Banke Slovenije ter zagotavljamo enakovredno informiranost vseh zainteresiranih deležnikov oziroma javnosti o relevantnih vsebinah in stališčih s področja delovanja Banke Slovenije.

Delavec mora pri komunikaciji z zunanjimi deležniki dosledno spoštovati obveznosti glede varovanja zaupnosti informacij, podatkov in dokumentov Banke Slovenije, ki se v skladu s predpisi ali pogodbenimi zavezami štejejo kot zaupne. Člani sveta ter delavci, ki so vključeni v izvajanje nalog Evrosistema, morajo pri komunikaciji z zunanjimi deležniki upoštevati sedemdnevno obdobje molka pred vsako sejo Sveta ECB o denarni politiki ter se v tem obdobju vzdržati govorov ali drugih izjav, ki bi lahko vplivali na pričakovanja o prihodnjih odločitvah o denarni politiki.

Nejavna srečanja z zunanjimi deležniki se izvajajo ob spoštovanju načela štirih oči ter z ustrezno sledljivostjo. Na spletni strani Banke Slovenije objavimo informacije o javnih dogodkih ter o nejavnih uradnih sestankih in srečanjih (vključno s telekonferencami) z zunanjimi deležniki, ki se jih udeležijo člani Sveta Banke Slovenije v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v Banki Slovenije, vključno s funkcijami v organih in telesih ECB, Evropskega bančnega organa, Enotnega organa za reševanje ter drugih uradnih mandatov v EU in mednarodnih institucijah.

Funkcionarji in zaposleni v Banki Slovenije morajo o stikih z zunanjimi deležniki, ki imajo naravo lobističnega stika, poročati Komisiji za preprečevanje korupcije.

Kodeks enotnih standardov in načel deviznega trga (FX Global Code)

Kodeks enotnih standardov in načel deviznega trga (v nadaljevanju: Kodeks) je zbir načelnih pravil in dobrih praks deviznega trgovanja, ki so jih oblikovale centralne banke in tržni udeleženci iz največjih centrov trgovanja z valutami pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS).

Glavni cilj Kodeksa je spodbujanje robustnega, poštenega, likvidnega, odprtega in ustrezno transparentnega deviznega trga. Namenjen je vsem deležnikom, tako kupcem in prodajalcem kot tudi nebančnim udeležencem in trgovalnim platformam. Kodeks vzpostavlja okvir načelnih pravil in dobrih praks, po katerih naj bi se zgledovali vsi deležniki na svetovnem deviznem trgu. Centralne banke ESCB so trdno zavezane k podpori in spodbujanju spoštovanja Kodeksa. Skladno s tem tudi Banka Slovenije potrjuje svojo zavezanost k spoštovanju načel tega Kodeksa in spodbuja svoje partnerje ‒ nasprotne stranke pri poslih deviznega trgovanja, da se prav tako javno zavežejo k spoštovanju Kodeksa s podpisom Izjave o zavezanosti