Zgodovina deviznih tečajev 1945–1998

1. Uvod

V spodnjem tekstu podajamo celovit pregled deviznih tečajev, ki so veljali v Jugoslaviji od leta 1945 do 1991 in v Sloveniji od 8. oktobra 1991 do konca novembra 1993. Tabele smo opremili le z najbolj nujnimi metodološkimi in vsebinskimi opombami, ki so potrebne za razumevanje posameznih spiskov tečajev (zaradi velike administrativne zapletenosti tega področja v omenjenem obdobju).

Glavni vir za zgodnja povojna obdobja so bili arhivi tečajnic, okrožnic, sporočil itd. Narodne banke Jugoslavije, ki so na razpolago v Banki Slovenije, za novejše obdobje pa tečajnice Združenja bank Jugoslavije in zatem razni viri Banke Slovenije. Za oporo pri razumevanju in razvrščanju posameznih skupin tečajev smo si pomagali s starimi uradnimi listi ter s knjigo dr. Vladimirja Pertota: Ekonomika valutnih tečajev (Zagreb 1986). Nekatere podatke smo našli v različnih izdajah Mednarodnega denarnega sklada, glede datuma prve objave uradnega tečaja dinarja v letu 1945 pa smo uporabili podatek iz članka dr. Ivana Ribnikarja: Devizni tečaj in politika deviznega tečaja pri nas (Gospodarski vestnik, 15. avgust 1986).

Snov je razdeljena na dva glavna dela, pri čemer v prvem delu navajamo izvirne podatke tečajnic in drugih virov po posameznih glavnih skupinah tečajev, vključno s tržnimi tečaji zadnjega obdobja v Sloveniji, v drugem delu pa so na podlagi teh podatkov sestavljene tabele povprečnih mesečnih in letnih tečajev.

Skrajšana imena tujih valut pišemo v vseh tabelah z mednarodnimi oznakami, ki so bile v uporabi v omenjenem obdobju v Sloveniji (izjema je ECU) in v zaporedju s tečajnic Banke Slovenije med letoma 1992 do 1994:

ATS - avstrijski šiling 

FRF - francoski frank 

DEM – nemška marka 

ITL – italijanska lira 

CHF – švicarski frank 

GBP – angleški funt 

USD – ameriški dolar 

YUD – jugoslovanski dinar 

HRD – hrvaški dinar 

MAD – makedonski denar (začasna oznaka) 

V vseh tabelah navajamo tečaje kot devizne tečaje, tj. kot vrednosti posameznih tujih valut, izražene v dinarjih ali tolarjih, za 100 enot tuje valute, razen za GBP, USD in ECU (1 enota). Iz tečajnic Narodne banke Jugoslavije (NBJ) in Banke Slovenije navajamo srednje tečaje in sicer tečaje za devize (knjižni denar), ne za gotovino (bankovce). V tabelah tržnih tečajev, v katerih so samo podatki za DEM, pišemo vrednosti za 1 DEM.

V tabelah s tečaji NBJ in Banke Slovenije v prvem delu navajamo datume začetka veljavnosti posameznih tečajnic in ne datume izdelave tečajnic (praviloma predhodnega dne). Tudi za obdobje, v katerem so stopili tečaji, ali vsaj srednji tečaji v veljavo že ob 14.00 uri na dan izdelave tečajnice, pišemo začetek veljavnosti šele naslednjega dne. Število decimalnih mest je takšno, kot je bilo v posameznih obdobjih v rabi v tečajnicah NBJ in Banke Slovenije.

Pri primerjavah znotraj daljših časovnih obdobij je treba upoštevati spremembe decimalnih mest, ki nastanejo zaradi denominacije dinarja 1. januarja 1966 (za 100, tj. za 2 decimalni mesti) in 1. januarja 1990 (za 10.000, tj. za 4 mesta). V obravnavanem obdobju so doživeli denominacijo tudi FRF (1. januarja 1960 za 100), YUD dvakrat (1. julija 1992 za 10 in 1. oktobra 1993 za 1.000.000) in MAD (7. maja 1993 za 100). V tabelah pišemo tečaje vedno v tekoče veljavnih vrednostih valut.

Opomba:

Ta tekst je statistične narave. Opozarjamo, da devizni tečaji niso primeren indikator za revaloriziranje dinarskih/tolarskih vrednosti, ker odražajo poleg gibanja domače inflacije še vrsto drugih vplivov. Zato dejstvo njihove objave na spletni strani Banke Slovenije ne more predstavljati nikakršne osnove za takšno tolmačenje oziroma pravno uporabo.

2. Tečaji zamenjave okupacijskega denarja za dinarje v letu 1945

Zamenjava bankovcev je potekala na podlagi zakona o odvzemu iz obtoka in zamenjavi okupatorskih bankovcev z dne 5. aprila 1945. 

19. aprila 1945 je bil objavljen zakon o tečajih za odvzem okupacijskih bankovcev iz obtoka in o poravnavanju obveznosti, na podlagi katerega je bila v dneh 20.–30. aprila 1945 izpeljana zamenjava na tedaj že osvobojenih območjih Jugoslavije. 26. junija 1945 je bil objavljen zakon o tečajih za odvzem okupacijskih bankovcev iz obtoka in o poravnavanju obveznosti na denarnih področjih italijanske lire, nemške marke in penga (Slovenija), ter podoben zakon za Hrvaško. Zamenjava je tu potekala med 30. junijem in 9. julijem 1945.

Zamenjavo je vodila Vrhovna komisija, ki jo je imenoval finančni minister. Njej je bilo podrejenih 13 glavnih komisij po posameznih območjih, v katerih so bile posamezne okupacijske valute zakonito plačilno sredstvo, pri čemer se je vršila zamenjava bankovcev posamezne valute praviloma le na območju, kjer je bila zakonito plačilno sredstvo. V Sloveniji so delovale tri glavne komisije: za območje lire v Ljubljani, za območje marke v Mariboru in za območje penga v Murski Soboti.

Zamenjalni tečaji za valute, ki so veljale na območju Slovenije, so bili naslednji:

• za italijanske lire, lirske bone Denarnega zavoda Slovenije in t. i. Rupnikove lirske bone: 100 lir = 30 dinarjev,

• za nemške marke (izdane s strani Reichsbank in Rentenbank): 100 mark = 60 dinarjev,

• za madžarske penge: 100 pengov = 100 dinarjev.

Neposredna zamenjava je bila mogoča le do zneska 5.000 Din, za zneske nad to vrednostjo pa so bila izdana potrdila, ki so bila izplačana v roku največ treh mesecev, vendar z odbitki po progresivnih stopnjah. Stopnje so znašale med 5 % in 70 % in so bile različne za proizvodna podjetja, ostala podjetja in za fizične osebe (najvišje stopnje), medtem ko so imeli kmetovalci, zadruge ipd. ugodnosti. Glede na to, da je lahko menjala denar le ena oseba v družini, samo enkrat in na enem zamenjalnem mestu so bili efektivni realizirani tečaji za zneske, večje od 5.000 Din, v resnici slabši ali tudi bistveno slabši od deklariranih.

Viri:

• Zdenko Čepič: Prispevek k proučevanju valutne reforme leta 1945, v: Zgodovina denarništva in bančništva na Slovenskem, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1987

• Uradni listi DFJ št. 20/45 in 44/45

3. Paritetni tečaj

V okviru brettonwoodske ureditve po drugi svetovni vojni so države članice Mednarodnega denarnega sklada (MDS) določale "paritetne" vrednosti svojih valut v odnosu do zlata (par values). Politike držav naj bi bile usmerjene v ohranjanje stalnih tečajev, spremembe pa so bile dovoljene le v dogovoru z MDS. Glede na to, da so ZDA zagotavljale zamenljivost dolarja za zlato po stalnem razmerju 1 unča čistega zlata = 35 USD, so se zlata podlaga in paritete posameznih valut izražali tudi kot njihovi paritetni tečaji do ameriškega dolarja.

Jugoslavija je sporočila izhodiščno paritetno vrednost dinarja po pravilih Mednarodnega denarnega sklada dne 24. maja 1949. V obdobju trajanja brettonwoodske ureditve je bil tečaj dinarja štirikrat spremenjen (trikrat z devalvacijo, enkrat zaradi denominacije). 15. avgusta 1971 so ZDA ukinile zamenljivost dolarja za zlato, kar je pomenilo dejanski zlom dotedanjega sistema. Posamične države so se na to odzvale različno.

Vzporedno s poskusi nadomeščanja zlate dolarske veljave s sistemom stalnih navzkrižnih "centralnih" tečajev (smithsonianski sporazum 18. decembra 1971) ter v letu 1974 z uvedbo SDR kot standardne mednarodne košarice valut, v odnosu do katere naj bi države članice MDS določale uradne vrednosti svojih valut, so mnoge države že pred letom 1971 prešle v režim drsenja vrednosti svojih valut. Jugoslavija je še dve leti ohranjala stalno uradno razmerje dinarja do zlata in dolarja. Tako je po devalvaciji dolarja 17. decembra 1971 (na 38 USD za unčo) poleg odgovarjajoče spremembe tečaja dinarja do zlata še dodatno devalvirala v odnosu do dolarja, po drugi devalvaciji dolarja 12. februarja 1973 (na 42,22 USD za unčo) pa je le ustrezno prilagodila tečaj do zlata. Končno je dne 13. julija 1973 sporočila Mednarodnemu denarnemu skladu prehod v režim drsečega tečaja.

Paritetni tečaj dinarja 1949-1973

4. Uradni tečaji Narodne banke Jugoslavije 1945–1973

Narodna banka je objavila uradni tečaj dinarja do ameriškega dolarja 12. aprila 1945 in sicer nespremenjeni predvojni tečaj 1 USD = 50 Din (prvotno objavljeni tečaj je bil 50,06 ter je bil zaokrožen na 50,00 šele ob koncu leta 1945). Isti tečaj je bil 24. maja 1949 potrjen še po pravilih Mednarodnega denarnega sklada.

Tečajne liste uradnih tečajev je začela Narodna banka objavljati šele 14. novembra 1946. Do tega dne je uradne tečaje drugih valut sporočala z okrožnicami in internimi nalogi, s katerimi v Ljubljani v glavnem ne razpolagamo in zato popolnega kronološkega pregleda ni mogoče sestaviti. Pri tem je treba upoštevati, da so bile razmere na denarnem področju v mnogih evropskih državah v prvem povojnem obdobju še neurejene in nestabilne, ter da je novi sistem mednarodnih pravil za devizne tečaje začel delovati v okviru MDS šele decembra 1946.

1. januarja 1966 je bila izvršena denominacija dinarja za 100. V spodnji tabeli navajamo dinarske vrednosti, ki so veljale v posameznih obdobjih. Dne 1. januarja 1960 je denominiral francoski frank za 100.

Uradni tečaji Narodne banke FLRJ in (po 1963) Narodne banke Jugoslavije za 7 tujih valut; navedene so samo tečajnice, ki vsebujejo spremembe tečajev; 

Din za 1 oziroma 100 enot tuje valute

5. Obračunski tečaji 1954–1965

V največjem delu obdobja stalnih tečajev uradni tečaj ni predstavljal dejanskega transakcijskega tečaja. V prvih letih po vojni so se opravljale obvezne prodaje in nakupi deviz med zunanjetrgovinskimi podjetji in Narodno banko po uradnem tečaju, vendar so podjetja na podlagi predložene izvozne in uvozne dokumentacije plačevala in prejemala še razliko do dejanskih stroškov izvoznega in uvoznega posla od posebnega Zunanjetrgovinskega sklada. V letih 1951–1952 je plačevanje razlik na podlagi dokumentacije postopoma nadomestil sistem "faktorjev", določenih za posamezne skupine proizvodov, na podlagi katerih je sklad standardiziral odstopanja od uradnega tečaja. Sredi leta 1952 je bil sklad ukinjen, njegovo poslovanje pa je bilo prenešeno na "Račun tečajnih razlik" pri Narodni banki. Faktorji so se preimenovali v "koeficiente", ki so znašali med 0,50 in 4 glede na uradni tečaj.

Narodna banka je po 1. januarju 1952 ohranjala nespremenjen uradni tečaj do dolarja (1 USD = 300 Din) vse do leta 1965, pri čemer je že skoraj od vsega začetka večina koeficientov presegala 2, kar predstavlja dvakratno vrednost uradnega tečaja. Namesto uradne devalvacije je uspela Jugoslavija leta 1954 prijaviti pri Mednarodnem denarnem skladu poseben vzporeden "obračunski" tečaj, ki je več kot dvakratno presegal uradnega. Poleg te razlike je vključeval sistem še "disparitete" posameznih valut v odnosu do dolarja, to se pravi v odnosu do uradnih navzkrižnih tečajev. Panožni koeficienti so bili ohranjeni. Ekonomisti MDS so ocenili, da je imela Jugoslavija sredi petdesetih let med vsemi državami članicami najbolj razvejan sistem multiplih tečajev, z več kot sto dejanskimi tečaji.

1. januarja 1961 je Narodna banka povišala obračunski tečaj na vrednost 2,5 v odnosu do takrat uradnega in hkrati odpravila disparitete. Odpravljeni so bili tudi koeficienti, še nekaj časa pa so se ohranili 4 osnovni "diferencialni" tečaji. Sistem je bil končno odpravljen 26. julija 1965, ko je ob devalvaciji uradnega tečaja na 1.250 Din za USD, ta postal tudi "enotni" tečaj, tj. spet edini tečaj.

Narodna banka je v tem obdobju poleg uradnih tečajnic objavljala tudi liste obračunskih tečajev (ne pa panožne faktorje in koeficiente!), ki jih navajamo v spodnji tabeli; ti tečaji so veljali za večino transakcij s tujino. Za določene vrste poslov manjšega pomena so veljali še drugačni, posebej predpisani tečaji. Tako je Narodna banka od leta 1956 do ukinitve sistema obračunskih tečajev 26. julija 1965 objavljala tudi liste t. i. "turističnih" tečajev za devize, ki jih je odkupovala od turističnih podjetij, iz konverzije izseljenskih nakazil, daril iz tujine ipd. ter od prodaje dinarjev tujcem. Faktor preseganja uradnega tečaja – enoten za vse valute – je bil za turistični tečaj v posameznih podobdobjih naslednji:

od 1. januarja 1956: uradni tečaj * 1,33 (1 USD = 400 Din)

od 15. februarja 1961: uradni tečaj * 2 (1 USD = 600 Din) 

od 1. januarja 1962: uradni tečaj * 2,5 (1 USD = 750 Din) 

od 1. julija 1965: uradni tečaj * 3,33 (1 USD = 1.000 Din).

Obračunski tečaji Narodne banke FLRJ za 7 tujih valut;

navedene so samo tečajnice, ki vsebujejo spremembe obravnavanih tečajev;

Din za 1 oziroma 100 enot tuje valute

^* Uporablja se obračunski dolar (z dispariteto).

6. Tečaji Združenja bank Jugoslavije 1973–1991

9. maja 1973 so se začeli devizni tečaji oblikovati na t. i. medbančnih sestankih deviznega trga Združenja bank Jugoslavije, s sodelovanjem, tj. interveniranjem, Narodne banke Jugoslavije. Sprememba ni bila vsebinske narave ter je vse do konca delovanja te institucije v Jugoslaviji tečaj še naprej določala neposredno Narodna banka, v skladu s politiko Zveznega izvršnega sveta (jugoslovanske zvezne vlade).

V tabeli navajamo tečaje Združenja bank Jugoslavije za 7 tujih valut ter za ECU, ki je bil prvič uvrščen v tečajnico dne 9. julija 1985, in sicer zaporedoma vse tečajnice od začetka novega sistema do zadnje tečajnice, ki je veljala v Sloveniji do vključno 7. oktobra 1991.

Za nekatere dni, v katerih je Zvezni izvršni svet objavil večja enkratna razvrednotenja dinarja, sta bili objavljeni dve tečajnici.

Prva je bila izdelana v običajnem postopku predhodnega dne, druga, z "devalvacijo", pa je bila sporočena naknadno. V vseh takih primerih niso srednji tečaji iz prve tečajnice nikoli stopili v veljavo (pač pa nakupni in prodajni tečaji in sicer od 14.00 in 24.00 predhodnega dne, kar pa v naših tabelah ni upoštevano). V tabeli navajamo za te dni obe objavljeni tečajnici in sicer za naslednje datume:

• 7. junija 1980: št. 66 ni veljala, veljala je tečajnica brez številke (v časovni vrsti je označena s številko 166)

• 22. oktober 1982: št. 207 ni veljala, veljala je št. 208

• 17. november 1987: št. 223 ni veljala, veljala je št. 224

• 28. maj 1988: št. 103 ni veljala, veljala je št. 104

1. januarja 1990 je bila izvršena denominacija dinarja za 10.000. V tabeli in časovni vrsti navajamo dinarske vrednosti, ki so veljale v posameznih obdobjih.

Izvleček tabele tečajev združenja bank Jugoslavije 1973-1991

7. Tržni tečaji 1990 do 1991

Vse do leta 1965 uradni tečaji niso bili dejanski transakcijski tečaji, zaradi obstoja vzporednega obračunskega tečaja in dopolnjevanja s koeficienti. Po tem letu ter do leta 1990 pa so predstavljali uradni tečaji (oziroma tečaji Združenja bank Jugoslavije) tudi dejanske tečaje, po katerih so se plačevale transakcije s tujino. Z napredovanjem liberalizacije v osemdesetih letih so si podjetja vse bolj razširjala tudi prostor "sivega" medsebojnega trgovanja z devizami, vendar razen v posameznih kratkotrajnih obdobjih devizne nelikvidnosti Narodne banke Jugoslavije cena na tem trgu ni pomembneje odstopala od uradne.

V zadnjih mesecih leta 1990 je NBJ spet močno priprla devizno okence, pri nespremenjenem tečaju dinarja do nemške marke. Tokrat je vzporedni medpodjetniški devizni trg prevzel bistveno večjo vlogo. 29. marca 1991 je bil v Sloveniji ta trg še legaliziran z začetkom trgovanja z "evidenčnimi deviznimi pravicami" (EDP) na Ljubljanski borzi.

V spodnji tabeli prikazujemo ocene tržnih transakcijskih tečajev, ki so veljali v Sloveniji v obdobju med oktobrom 1990 in oktobrom 1991, in sicer mesečna povprečja za DEM. Za prve mesece obdobja upoštevamo, da se je del nakupov deviz nekaj časa še odvijal po uradnem tečaju od Narodne banke Jugoslavije. V zvezi s cenami EDP, ki jih je po marcu 1991 objavljala Ljubljanska borza je treba upoštevati, da zaradi naraščajočih zamud v plačevanju v tujino te niso odražale le tržnega vrednotenja deviznega tečaja, temveč so vsebovale tudi elemente kredita in rizika. Boljšo informacijo so nudili t. i. "promptni EDP", po katerih pa se je opravljal bistveno manjši obseg transakcij.

Poleg ocene tečajev na medpodjetniškem trgu navajamo tudi oceno tečajev na trgu bankovcev (prebivalstvo). Na tem trgu je bilo pred tem običajno preseganje uradnega tečaja 10 - 15%, v letu 1990, do oktobra, pa so banke prodajale tujo valuto prebivalstvu po uradnem tečaju (1 DEM = 7 Din).

Ocena tržnih tečajev v Sloveniji, oktober 1990 - oktober 1991; mesečna povprečja; Din oziroma SIT za 1 DEM - Grafikon tržnih tečajev

Tudi po tečajih Banke Slovenije za tolar po 8. oktobru 1991 se devizne transakcije niso opravljale. Na podlagi nove slovenske zakonodaje je bilo trgovanje z devizami v osnovi prosto (upoštevajoč pri tem še delno restriktiven režim za kreditno poslovanje s tujino), večina kupoprodaj pa se je opravila zaradi zadovoljivih tečajev bank posredno med njimi in podjetji. Institucionaliziranega deviznega trga ni bilo, banke in podjetja pa so bile dolžne vse transakcije sporočiti Banki Slovenije. Iz teh podatkov je izračunava Banka Slovenije "tečaje Banke Slovenije" kot tehtana povprečja dnevnih tržnih tečajev drsečih preteklih 60-dnevnih obdobij. 

8. Tečaji Banke Slovenije 1991 do 1998

Prva tečajnica Banke Slovenije je bila sestavljena in vnesena v računalnik točno opolnoči dne 7. oktobra 1991 in je začela veljati naslednji dan, ko je stekla zamenjava dinarjev za tolarje, v razmerju 1:1.

9. Povprečni letni tečaji Narodne banke Jugoslavije in Banke Slovenije 1945 do 1998

Letna povprečja so izračunana kot navadne aritmetične sredine dvanajstih mesečnih povprečij. Veljajo za srednje tečaje in so izražena v dinarjih (do 7. oktobra 1991) oziroma tolarjih (po 8. oktobru 1991) za 100 enot tuje valute, razen za GBP, USD in ECU (1 enota). 

Ob denominacijah dinarja in drugih valut je letno povprečje izkazano v vrednostih po spremembi. Način izračuna je opisan v poglavju 10. Viri in metode.

Povprečni letni tečaji 1946-1997

10. Viri in metode

12. april 1945 - 8. maj 1973 (Uradni tečaji Narodne banke Jugoslavije)

Mesečna povprečja so izračunana kot navadna koledarska povprečja dnevnih tečajev.

9. maj 1973 - 7. oktober 1991 (Tečaji Združenja bank Jugoslavije)

Mesečna povprečja so izračunana na način, ki ga je proti koncu obravnavanega obdobja uporabljala NBJ: upoštevani so dnevi izdelave (ne začetka veljavnosti) tečajnic, in sicer 5 dni v tednu (brez sobot in nedelj), vključno z dnevi praznikov.

8. oktober 1991 - 31. oktober 1993 (Tečaji Banke Slovenije)

Mesečna povprečja so izračunana z upoštevanjem dni veljavnosti tečajnic, in sicer 6 dni v tednu (brez nedelj) in brez upoštevanja prazničnih dni.

Tečaji za YUD in MAD za obdobja, v katerih ti dve valuti nista bili uvrščeni v tečajnice Banke Slovenije, so povzeti iz mesečnih preglednic Tečaji valut, ki niso uvrščeni v tečajno listo Banke Slovenije, ki jih je pripravila Banka Slovenije, v okrožnicah pa posredovala SDK Slovenije.

V obravnavanem obdobju je bil dinar dvakrat denominiran:

• 1. januarja 1966 za 100 (2 decimalni mesti) in

• 1. januarja 1990 za 10.000 (4 mesta);

Poleg tega so doživeli denominacijo še:

• FRF - 1. januarja 1960 za 100,

• YUD - 1. julija 1992 za 10 in 1. oktobra 1993 za 1.000.000, ter

• MAD - 7. maja 1993 za 100.

V tabeli pišemo tečaje v tekoče veljavnih vrednostih; če se je zgodila sprememba sredi meseca, je mesečno povprečje izkazano v novi vrednosti.

Mesečna povprečja so izračunana iz srednjih tečajev in sicer v dinarjih (do 7. oktobra 1991) oziroma tolarjih (po 8. oktobru 1991) za 100 enot tuje valute, razen za GBP, USD in ECU (1 enota).